Včeraj popoldne se je moja hčerka vrnila iz šole vsa nasmejana in se napotila naravnost v svojo sobo, celo ne da bi me poljubila, kar ponavadi nikoli ne pozabi.
Kaj jo je tako navdušilo? Ko celo po eni uri ni prišla iz sobe, sem se neopazno približal in pokukal skozi priprta vrata. Osvobodila je svojega majhnega zajčka iz kletke, kjer se je hranil z listom zelene solate in vodo iz banjice. Naredila je tudi majhen železen voz, v katerega je vpregla zajcka. Zajec je izgledal kot kaksna stara vprezena žival.
'' To je pa res čudno, ''sem si rekel, ''moja hčerka se sploh ne meni za dolgouščevo družbo.''

Zajček, sicer navajen ljubezni in ljubkovanja, je bil obravnavan s čisto objektivno znanstvenega stališča. Vsake toliko časa je napolnila vozicek s peskom in prodniki ter vščipnila Bunnya. Potem je opazovala vsako njegovo reakcijo, tudi najmanjšo in jo zapisala. Ubogi zajček je nekaj časa uspešno premikal voziček s kratkimi skoki, potem pa je postala teža prevelika in zajček je postal okoren, dihanje se mu je pospešilo, začel je tudi skrtati z zobmi. Voziček se ni premaknil niti za centimeter več in ščipanje je postalo brezuspešno. Hčerka je vzela zvezek in zapisala težo 400 gramov. Številko je povedala ponosno in naglas.
Odločil sem se, da posredujem: ''Ali mi lahko poveš, kaj delaš? ''

PROSTOZIDARSKA LOŽA "PRIJATELJI RIMSKEGA KRALJA IN NAPOLEONA"

Največ verodostojnih virov, ki nam lahko pomagajo pri pisanju zgodovine prostozidarstva v Sloveniji, je na voljo za čas, ko je v Ljubljani, nekdanji prestolnici Napoleonovih Ilirskih provinc, delovala loža "Prijateljev rimskega kralja in Napoleona" ("Les Amis du Roi de Rome et de Napoleon").

Prvi je o tej loži pisal slovenski literarni zgodovinar France Kidrič, ki je svojo razpravo objavil leta 1914 v Slovanu, reviji za književnost, umetnost in prosveto. Druga Kidričeva razprava je pod naslovom "Framasonske lože hrvaških zemelj Napoleonove Ilirije" izšla v zborniku Rad Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu leta 1915. Izhodišče za obe razpravi je bilo gradivo dunajskega policijskega arhiva in vrsta zaupnih poročil, ki so jih v letih od 1813 do 1833 o članih ilirskih lož pošiljali dunajskemu policijskemu ravnateljstvu razni zaupniki in uradniki.

Kidrič je že opozarjal, da je treba biti pri presoji policijskih poročil previden. Dokončno sliko o odmevu prostozidarskih idej v deželah, ki so jih zasedli Francozi, bomo imeli šele, ko bo dostopen arhiv Velikega orienta v Parizu, saj so lože v Ilirskih provincah večinoma delovale pod njegovo zaščito.

I. Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve meni, da je katoliški krst dojenčkov oz. otrok v nasprotju s slovensko ustavo, kar vse utemeljuje s spodaj navedenim.

1. Ustava v 41. členu določa: »Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno. Nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja.

Poglejte si tale posnetek:
http://view.break.com/98965

Sicer sem kemik, pa imam svoje dvome o tem. Tudi naftni lobi v Ameriki je utišal že kar nekaj takih izumov, pa glede na to, da ameriška ekonomija sloni na nafti...bi dvomil. Najprej sem mislil, da gre za vodikove celice (razcep vode na kisik in vodik)...Ne vem, zanimivo, morda pa je kaj na tem :)

LP Mitja

Piše: Tina Gajšek

Zeleno, ker te ljubim zeleno.
Enostavno, ker te ljubim takšno.
Harmonično, ker si ti tisto, ki mi daješ notranji mir in zadovoljstvo.

Na začetku bi rada pojasnila ta pojem v naslovu. Kaj sploh je miroljubno kmetijstvo ali kaj naj bi bilo? In vam že v naprej zagotavljam, da to ni še en tek na etikete "bio" in "eko". Sicer se uporablja tudi izraz permakultura ali v nekaterih virih tudi naravno kmetijstvo in vsi govorijo o isti stvari in so vsi primerni. Sama rajši uporabljam miroljubno kmetijstvo, ker nam že takoj ta izraz veliko pove in asocira na sožitje, nekaj, kar ni agresivno poseganje v okolje.

Je zelo kompleksen sistem kmetovanja, zgrajen na močnih temeljih, saj spoštuje in upošteva osnovne zakonitosti našega živega organizma, Zemlje. Je pa tudi res, da je potrebno za takšno vrsto kmetovanja imeti resnično znanje in o njegovi pravilnosti dokazujejo vsakodnevno le rastline in živali same na nekem območju. Zato je vedno dinamično in ni dovolj le znanje iz knjig, ampak se je treba naučiti tudi veščine pozornega opazovanja.

Piše: Jernej Kernc

Alternativna medicina v svetu

Mnenja o alternativnih metodah zdravljenja so različna. Mnogo kritikov, kot tudi zagovornikov, meni, da je izraz ''alternativna medicina'' zavajajoč. Nekateri menijo, da je zahodna medicina ''alternativna'', saj so tradicionalne metode starejše. Spet drugi trdijo, da so izraz izumili zagovorniki klasične medicine, z namenom, da bi očrnili in se oddaljili od naravnih terapij. ''Tako imenovana ''alternativna medicina'' je pot, ki jo izbira naš planet. Je kombinacija vseh dobrih zdravstvenih idej, ki jih je kdaj razvilo človeštvo, v vsaki državi in kulturi na tem planetu.''

Kritiki alternativnih metod pravijo, da le-te niso efektivne in se temu primerno sploh ne morejo imenovati ''alternativa'' konvencionalni medicini. Richard Dawkins, profesor na Oxfordski univerzi, je alternativno medicino nekoč pikro označil kot: ''skupek metod, ki jih ni moč preverjati, se ne pustijo preverjati ali pa vztrajno vračajo negativne rezultate. (op. prev.)''
Vsi, t.j. zagovorniki in kritiki alternativnih metod pa se strinjajo, da alternativne metode lahko postanejo uradno sprejete kot del konvencionalne medicine, če se dokaže, da so učinkovite.

Piše: Franc Rozman

Človek doživlja svoj razvoj in napredek predvsem na osnovi dogajanja v miselnem svetu. Ustvarjalnost in zavedanje kot rezultat miselnega sveta je omogočila človeku tako pomembno vlogo v stvarstvu in takšno prednost pred živalmi. Če je tako, se napore zanesljivo splača vlagati predvsem v razvijanje in širjenje miselnega oziroma duhovnega sveta.

Če je tako, bi morali ljudje imeti več navodil, kaj naj delamo, da bomo ustvarjalni in duhovno poglobljeni.

Verjetno bomo za krepitev telesa skrbeli s telesno rekreacijo, za krepitev duha pa z duhovno rekreacijo. Energijo, s katero razpolagamo, moramo smiselno porazdeliti deloma na fizične, deloma na miselne oziroma duhovne aktivnosti.

Pomena miselnih aktivnosti se zavedamo vsi. Veliko sva govorila o ustvarjalnosti. V sodobnem svetu za miselne aktivnosti pogosto uporabljamo tudi izraz "meditacije" in "viharjenje možganov" (brain-storming). Indijci uporabljajo "jogo", poznamo pa še mnogo drugih načinov za vzpodbujanje miselnih aktivnosti.

Prihaja poletje in čas glasbenih festivalov in uličnih dogodkov. Če si želiš to poletje pomagati reševati svetovno podnebje in spoznati kopico ljudi, obenem pa uživati ob dobri glasbi in zaslužiti se kakšen tolar za povrh, beri dalje.

Fokus, društvo za sonaraven razvoj pripravlja v letošnjem poletju skupaj z mednarodno organizacijo Friends of the Earth Europe poletno podnebno kampanjo. V okviru te kampanje bomo izvedli 4 - 6 akcij: postavili bomo razstavo o spreminjanju podnebja ter ob razstavi ljudi pozivali, naj naredijo 'dogovor' z vlado. Slednje pomeni, da bodo lahko ljudje vlado pozvali, da npr. sprejme strožje ukrepe za učinkovito rabo energije, v zameno pa bodo obljubili, da bodo tudi sami kaj prispevali (npr. rabo varčnih žarnic ali vožnjo s kolesom). Vsak svoj 'dogovor' napiše in se z njim slika. Po koncu akcije bodo zbrane fotografije predane slovenski vladi, postavljene pa bodo tudi na svetovnih pogajanjih za reševanje problema spreminjanja podnebja.

V četrtek, 18.5. ob 12. uri se bo v parku Tivoli pričel osrednji del letošnjega Festivala pomladi. Zabavno kreativno druženje v okolici Jakopičevega sprehajališča bo potekalo v četrtek in petek od 12. do 22. ure, v soboto pa do 19. ure, ko bo na vrsti zaključni brezplačni open air koncert z gostoma iz Velike Britanije DJ Yodo in Vector Lovers ter domačimi izvajalci Sunday Sessions in Nova Viator – Live.

Unicef Slovenija je danes osnovnim šolam po vsej Sloveniji podelil 5650 nogometnih žog z namenom, da bi se otroci med seboj spoštovali, vzajemno sodelovali in kakovostno preživljali svoj prosti čas. S tem so sklenili prvi sklop aktivnosti, s katerimi opozarjajo na medvrstniško nasilje v Sloveniji, so sporočili iz Unicefa Slovenija.

Obisk savne lahko zelo pomaga otrokom, celo dojenčkom, ki trpijo za dihalnimi težavami, kot je astma, in alergijami, pravi češki zdravnik Antonin Mikolašek. "Savna ne predstavlja nobenega problema za otroka, prav nasprotno," pravi Mikolašek, sicer specialist in avtor knjige o tej temi.

Piše: Marko Pogačnik

Z vodo smo tudi prepojeni! Voda uteleša tisti vidik zemeljske zavesti, ki upravlja z življenjskimi procesi, s kroženji življenjskih sil in uresničenjem življenja samega. To velja tako za kroženje življenjskih sil znotraj našega večrazsežnostnega okolja, kot za kroženje znotraj našega telesa in čustvenega sveta.

Vendar ne misliti samo na telo vode, ki ga doživljamo kot morske mase, telesa rek in kot prho vodnih kapljic razpršenih v ozračju! Voda predstavlja določen vidik zemeljske zavesti, njenega spomina, povezanega s procesi kroženja in udejanjanja življenja na zemeljskem površju, pa tudi v vesolju nasploh.

Nekateri znanstveniki menijo, da imajo vodni kristali neprimerno večjo sposobnost spomina kot silicijevi. Saj ne gre za to, kdo je boljši. Dejstvo je, da je voda nosilka zavesti življenjskih procesov, tako v nas in okrog nas, voda je vsepovsod. Naš čustveni sistem, ki je z vodo v resonanci, lahko v vsakem trenutku iz vodnih kapljic prikliče informacijo, potrebno za zdravje ali razvoj danega človeškega bitja, živali ali pokrajine.

»Oči vidijo tisto, kar si želiš videti,« je dejal Popotnikov glas. »Pa je to resnica? Ali iluzija?«

»Kaj sploh je resnica?« je vprašal Eden.

»Resnice ne moremo videti… slišati… okusiti… otipati…« je dejal Popotnikov glas. »In to je največji človekov problem… Zavedanje. Vidi, sliši… prebere nekaj in hoče verjeti. Mora verjeti. Napaka. Resnica ni nekaj, kar je mogoče ponarediti… Resnica je mozaik, sestavljen iz tisočih drobnih kamnov spoznanj. Ker nismo odprti, razumevajoči, naenkrat lahko poberemo le en kamen… Da pa bi zmogli videti resnico kot celoto, se moramo naučiti razmišljati in razumevati. Mozaik resnice je delo, ki nas presega… presega naš svet… Gledati smo sposobni… pa smo sposobni tudi videti?«

»Kako potem ločiti resnico… od iluzije?« je vprašal Eden.

V Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru se je 16. maja občinstvu predstavila s pesniško zbirko MOSAICO – MOZAIK zamejska pisateljica in pesnica Claudia Vončina. Pesniško zbirko je izdala in založila Transmedia Gorica. Pesniška antologija je bila predstavljena ob spremljavi projeciranih fotografij Marka Vogriča priklon lepoti, ki je zbirko tudi likovno opremil.

Claudia Vončina, slovenskega rodu, živi v rojstni Gorici. Diplomirala je na Univerzi v Trstu, poučevala na klasičnem liceju Trubar v Gorici in se posvečala literarnemu ustvarjanju. Je članica žirije natečaja »Glas žensk« Pokrajine Gorica. Od ustanovitve je članica PEN –kluba in Kulturnega Centra Amalia Popper v Trstu ter sodeluje pri raznih pobudah v Gorici, Trstu in Kopru. Prejela je številne nagrade in mednarodna priznanja za poezijo in prozo v italijanskem in slovenskem jeziku. Romani: Contratto mortale, 1998; Confine orientale, 1945/91, Meja na vzhodu, 1999, Storie di donne, 2001. Pesniške zbirke: Frammenti, 1990, Parole, 1994, Gocce Infrante in Icone, 1997, Fantazia – Fantazija, 2001, Colori, 2004.

Piše: Rok Kralj

Danes velika večina ekonomistov, politikov, različnih drugih strokovnjakov in tudi povsem običajnih ljudi verjame, da trg samodejno skrbi za porazdelitev dobrin in določa njihove cene. Vendar je trg v tem smislu predvsem abstrakten pojem, dejansko pa ponudbo, povpraševanje in ceno določenih dobrin določa mnoštvo različnih medsebojnih razmerij med udeleženci v procesu trgovanja (proizvajalci, kupci, trgovci, dobavitelji, mediji, politiki itd.).

Ta razmerja pa v največji meri oblikujejo močne, bogate in vplivne skupine ter posamezniki, ki delujejo predvsem v imenu lastnih koristi, vodita pa jih »stari« človeški lastnosti: pohlep in sebičnost. Njim odgovarja tako imenovani svobodni trg, ki ni nič drugega kot odsotnost pravil, zakonov in nadzora. Resnično svobodni trg bi imeli takrat, ko bi na njem za vse ljudi veljala enaka pravila in zakoni.

Društvo ledvično bolnih Južne Primorske aktivno pomaga dializnim in ledvičnim bolnikom. Ker je zdravje zlata vredno, bolezen pa veliko stane, pomagajmo!
S podpisom peticije lahko pokažete, da vam ni vseeno in podpirate dobro delo.

Morebitne denarne prispevke lahko nakažete Društvu na spodaj navedeni transakcijski račun.
DLB JP, Polje 40,6310 Izola
TRR.: 10100-0035503935, odprt pri Banki Koper. Davčna št.: SI91174775.

http://www.petitiononline.com/Peticija/petition.html

Kitajci so v provinci Habei pričeli raziskovati veliki kitajski zid. Gre za prve raziskave, v katerih bodo strokovnjaki natančno proučili in izmerili veliki kitajski zid. Raziskave, ki bodo vključevale tudi risanje natančnih zemljevidov konstrukcije, naj bi predvidoma trajale več let.

Kitajci so po ustanovitvi nove Kitajske organizirali že dve nacionalni študiji velikega kitajskega zidu. Prvič sredi 50. let prejšnjega stoletja, ko so proučili starost in razporeditev zidu, in drugič v 80. letih prejšnjega stoletja.

Glavni cilj novega projekta raziskave velikega kitajskega zidu je proučiti njegovo bistvo, sorodne relikvije in mesta ter natančno izmeriti njegovo dolžino.

Pred časom smo tudi na Pozitivkah objavili anketo, ki nam jo je poslal Jernej Kernc, ki se je pri maturitetni nalogi pri predmetu psihologija odločil, da bo naredil raziskavo na področju alternativne in klasične medicine. Pred vami je zelo zanimivo branje in rezultati zaupanja v eno in drugo.

Povzetek
Pred vami je moja maturitetna naloga pri psihologiji, ki nosi naslov Odnos do alternativne medicine. V nadaljevanju bom pod drobnogled vzel alternativne metode zdravljenja, ki jih je moč opaziti pri nas. Deloma bom raziskoval tudi njihovo pristnost. Naštel bom razloge, ki alternativni medicini govorijo v prid in tiste, ki jo kritizirajo. Razložiti bom poskušal kako in zakaj naj bi delovala, dodal pa bom še nekaj lastnih idej. Predstavil bom odnose do alternativnih (ponekod tradicionalnih) metod zdravljenja v svetovnem merilu in nenazadnje bom s pomočjo vprašalnika raziskal, kakšna mnenja o tem krožijo med Slovenci, v prostoru, kjer se slednja tema vedno večkrat pojavlja v ospredju.

Prolog
Za temo, ki zadeva alternativno medicino sem se odločil, ker me tematika osebno zelo pritegne. Tudi sam sem nekako pogreznjen v alternativne vode in bi lahko v določenih krogih bil celo oklican kot terapevt. Vendar pa se je v zadnjem času moj odnos do tovrstnih reči malo spremenil in ravno zato sem se odločil izpeljati raziskavo, ki bi tako meni osebno, kot splošno uporabno prikazala, kakšen je dejanski odnos drugih ljudi (v Slovenskem prostoru) do slednje tematike.

PRVI ZAČETKI PROSTOZIDARSTVA NA SLOVENSKEM

V času habsburške monarhije je pretežni del ozemlja sedanje Republike Slovenije po upravni razdelitvi tiste dobe spadal v Notranjo Avstrijo. V 18. stoletju je prostozidarska tradicija z Dunaja segla tudi na slovensko ozemlje. Leta 1998 je slovenski zgodovinar mlajše generacije na podlagi na novo odkritih arhivskih virov zbral izčrpne podatke o delovanju lož na ozemlju Notranje Avstrije v 18. stoletju (Matevž Košir: Prostozidarstvo v habsburški monarhiji v 18. stoletju ter prostozidarski loži "Zu den vereiningten Herzen" v Mariboru ter "Zu Wohl Tätigkeit und Standhaftigkeit" v Ljubljani; Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino XLVI, 1998).

Avtor v omenjeni razpravi navaja, da je prva, v virih dokazana loža, delovala od leta 1773 v Trstu pod imenom La Concordia. Leta 1774 je štela dvanajst članov in je tega leta kot prava škotska loža dobila konstitucijo iz Prage. Nekaj let pozneje, najverjetneje leta 1776, je bila ustanovljena loža "L.Harmonie et La Concorde universelle" oziroma "Zur wahren Eintracht und Harmonie". Med njenimi člani je bil tudi grof Turjaški. V Trstu so po vsej verjetnosti delovale tudi druge lože, vendar je bila po letu 1785 aktivna najverjetneje samo še loža "Zur wahren Eintracht und Harmonie".

V petek 12. 5. 2006 smo se zbrali v Pizzeriji Piramida na četrti obletnici delovanja Sončevih pozitivk. Kljub temu, da se srečanja niso udeležili nekateri, ki so bili prijavljeni, pa je bil večer kljub temu družaben in marsikaj smo se pogovorili. Najprej sta nas presenetila Roman in Anže, ki sta izdelala zastavo za mir z logotipom Sončevih pozitivk. Nazdravili smo tudi s kozarčkom domačega Refoška, ki ga je prinesla Tatjana. Tudi posladkali smo se s primorskimi slaščicami. Vse zbrane je nagovoril Aleš, ki se je zahvalil vsem bralcem in avtorjem prispevkov in poudaril, da brez vas, dragi bralci in avtorji, Pozitivk ne bi bilo. Alpinist Metod Humar je prebral nekaj Tatjaninih pesmi.

Za vse zbrane smo pripravljali presenečenje, vendar se na žalost srečanja s svojimi gongi ni mogla udeležiti Mojca Malek, ki je morala v zadnjem trenutku na službeno pot. Kot boste videli na fotografijah, nas je obiskal tudi najmlajši pozitivec. Po večerji je prišla na vrsto tudi tradicionalna jagodna torta.

V nadaljevanju si oglejte fotografije iz srečanja.

Pozdravljeni s polno sonca in življenja!

Izredno vesel sem, da se naš predsednik tako zavzema za vrednote in ljudi po vsem svetu, neglede na spol, raso, barvo kože, religijo ali socialni status. To bi moralo postati čisto samoumevno za vse nas. Potrebno bi bilo, da bi vsak gledal na sebe kot na del celotnega človeštva, posledično pa tudi vsako dejavnost tako prilagodil, da je ekološka in ozaveščena, skratka, da dviguje raven kvalitete življenja v svetu.

Prav to je naloga Savitre, da poveže takšne ljudi, organizacije in podjetja. Preko naših projektov kot so koncerti, spletne strani, glasbeniki sami in festivali, bomo promovirali vse, ki delujejo po načelih humanosti, ki so ekološko osveščeni in se zavzemajo za družbo sveta. Vsak se bo sam odločil, če bo podprl Savitro ali ne, toda mi bomo sami iskali vse takšne ljudi in podjetja, saj nam je v interesu da jih - vas podpremo ter vas na naših spletnih straneh promoviramo, še posebej pa preko naših koncertov. Postopoma se organizacija širi preko celega sveta saj imamo že glasbenike iz vseh kontinentov, ki so del Savitre. Dnevno se priključujejo ljudje in vsak teden tudi kakšno podjetje ali dve.

Piše: Marko Pogačnik

Gibanje za pravičnost in razvoj se postopoma uteleša, čas je da se vprašamo o naših etičnih načelih. Dovolite, da dam nekaj predlogov. Poglejmo, če odgovarjajo temu, kar vsak izmed nas čuti v srcu in doživlja v toku svoje ustvarjalnosti. Nisem jih razvrstil po pomembnosti, temveč tako kot so se razvrstili sami.

• Pravičnost pomeni, da ne zapostavljamo nobenega človeka in nobenega drugega živega bitja. Bitja utelešena v materiji so enako vredna kot bitja, ki bivajo v duhu in poznajo zgolj energijsko, čustveno ali duhovno vrsto navzočnosti.
• Ne razlikujemo med revnimi in bogatimi. Mar bogati ne trpijo v svoji zdolgočasenosti in preobilju enako kot revni v pomanjkanju? Kolikor se posvečamo materialni revščini, toliko se je potrebno posvečati tudi razreševanju težav, ki jih prinaša duševni prestiž.

Bil je topel jesenski večer. Sonce je počasi tonilo v morje. Ob obali se je sprehajal majhen deček žalostnih oči. Bil je žalosten. Zelo žalosten. Stopical je po majhnih kamenčkih in razmišljal o svoji mamici. Že dolgo, zelo dolgo je ni videl.
Pa kaj bi razmišljal o njej, si je rekel. Se sklonil in pobral prvi kamenček pred seboj.Zalučal ga je v morje. Takrat pa je ob obalo udaril morski val.

Začudeno je obstal in pogledal. Iz morja se je prikazala ribica. In ga ogovorila.
»Kaj ti je, mladi gospodič?«

Fantič je najprej začudeno molčal, nakar je odgovoril.
»Žalosten sem. Zelo žalosten.«
»Zakaj si žalosten?« ga je vprašala ribica.
»Ker me je mama zapustila.« je tiho odgovoril.
»Zakaj te je zapustila?« je bila radovedna ribica.
»Ne vem. Morda me ni imela dovolj rada.« je še vedno žalostno dejal fantič.