Strokovnjaki so prvič na seznam ogroženih zemeljskih bitij uvrstili polarne medvede in povodne konje.

Polarni medvedi so v prvi vrsti prizadeti zaradi izgube arktičnega ledu, ki ga strokovnjaki pripisujejo klimatskim spremembam. Ledene plošče nujno potrebujejo za lov na tjulenje in drug plen. Brez njih bodo njihove zaloge hrane upadle. Prav tako so raziskovalci naleteli na dokaze o tem, da se snežne jame, v katerih vzgajajo svoje mladiče, talijo v vse zgodnejših obdobjih leta.

Povodni konji, ki živijo v tropskih predelih, so se na listo ogroženih živalskih vrst vpisali po tem, ko je njihova populacija v Demokratični republiki Kongo v samo desetletju upadla za kar 95 odstotkov.

Piše: Marko Pogačnik

Pretresa nas vest o plinskem terminalu v Tržaškem zalivu. Obstaja več poti, kako se soočiti s tako hudim ekološkim izzivom. Lahko argumentiramo ali se načrtom postavimo po robu. Obstajajo še druga pota. Lahko se vprašamo, kaj nam tak z naravo in ekologijo sprt projekt hoče povedati. V svetu celote ne more biti naključij. Vse, kar se zgodi, ima svoj namen in smisel. Je izraz nekega dogajanja v nevidnem območju sil in proti-sil.

Poskusimo najti celovit pristop do načrtovane nesreče v Tržaškem zalivu. Izbiram eno od različnih možnosti, kako doumeti vzrok in se na ta način lotiti reševanja problema. Če opazujemo relief Slovenije, bomo na severu videli "glavo" prostora, ki jo sestavljajo tri gorovja, Julijci, Kamniško-Savinjske Alpe in Pohorje. Gore, ki štrlijo visoko v zrak se dotikajo neba, so prevodniki sil zvezdnega vesolja.

ALI TUDI GLASNIKI KDAJ PRISLUHNEJO?

Biti glasnik je lepo poslanstvo. Nadangel Gabriela ti stoji ob strani in ti šepeče... Glasniki so ponavadi moški, bolj prodoren glas imajo. Tudi ženske lahko veliko povedo, njihov tihi glas bregove dere...

Oče Bog pa je v svoji veliki modrosti dopustil, da smo ustvarili veliko glasov, od šepetajočih do gromkih. Dva nista enaka, ampak vse in vsakega rabimo. Poglejte, kako čudovito delo je nastalo: fizično telo, aura, duša, karma, predniki, Mati Zemlja in vse Stvarstvo, kakšni misteriji so to! Vse to in še več! Vse samo pozitivno, lepo in svetlo.

Ah ja... Postoj pero, je vzkliknil preveč vzneseni poet svoje dni! Odkod pa potem globine teme, prepadi bolečine in brezna strahov?! Kdo jih je ustvaril? So sama nastala? Jih je z mečem zasekal v božjo Ljubezen Padli angel? Angeli ne morejo ustvarjati sami, angeli samo pomagajo uresničiti tisto, kar ustvarjamo Božji otroci.

Piše: Damjan Likar

V bližini Würzburga na severnem Bavarskem se nahaja kmetija, ki se drastično razlikuje od običajnih kmetij. Že samo ime "Kmetija milosti" vzbuja pozornost, zato smo se odločili, da jo obiščemo in spoznamo njihov način delovanja. Ulli Kohler, gospodar kmetije usmiljenja in vodja podjetja Dobro za živali, nam je predstavil delo na kmetiji, kjer ravnajo z živalmi z vsem spoštovanjem in v duhu božje ljubezni.

Kaj je glavna značilnost vaše kmetije v primerjavi z drugimi kmetijami?
To je kmetija milosti, ki poravnava dolg, krivdo, ki jo je človek povzročil živalskemu svetu. Pri nas so našle dom bolne in stare živali ter zapuščene živali, ki imajo za seboj grozljive usode. Domovina za živali je torej projekt, ki je zrasel iz želje, da živalim ponudimo varen dom, kjer lahko živijo primerno svoji vrsti, brez da bi jih nekdo mučil, preganjal in ubil. Pri tem ni potrebno, da koristijo človeku, ker izhajamo iz dejstva, da imajo vse živali pravico do življenja. In to neokrnjenega življenja. Večina ljudi sicer razlikuje med koristnimi in domačimi živalmi. Domače živali ljubkujejo, ostale živali pa izkoriščajo. Žal mnogi ljudje ocenjujejo vrednost neke živali po tem, koliko ima človek koristi od nje. Za nas je vsaka žival bitje z dušo in občutki.

Na spodnjem naslovu si lahko ogledate predlog uredbe, ki bo dramatično znižala okoljske standarde v Sloveniji.

Poslej ne bo več potrebno izvajati presoje vplivov na okolje za:
- vetrne elektrarne z do 5 vetrnimi turbinami (razen na zavarovanih območjih)
- za odvzem gramoza iz vodotokov do količine 50.000 m3 na leto
- za reguliranje vodotokov do 2 km dolžine (celo v zavarovanih območjih narave do 500 m kamnometa ne rabi PVO!)
- akumulacijsko hidroelektrarno s prostornino akumulacije do 10.000 m3
- smučarsko vlečnico do 1000 m dolzine
- vodni zadrževalnik do 15 ha...

Mnogo raziskav je že pokazalo, da ljudje, ki imajo radi sebe, živijo bolj srečno in polno življenje, imajo večje samozaupanje, ustvarjajo boljše odnose z drugimi ljudmi in na splošno živijo bolj kvalitetno od ljudi, ki nimajo radi sebe.

Kako sploh ugotovimo, če se imamo dovolj radi?

Kot prvo, kar moramo storiti je to, da ne kritiziramo samih sebe. Morda je to najboljši pokazatelj tega, ker je vedno najtežje ne kritizirati sebe in svojih postopkov. Večkrat imamo vtis, da je večina ljudi bolj naklonjena kritiziranju drugih in hvaljenju samega sebe, je resnica ravno nasprotna.
Težko nam je izdvojiti oz. ozavestit vzorce in slike, ki jih nosimo v sebi in katere so pogosto negativne.

Na drugi strani pa ljudje, ki imajo radi sebe, ne mislijo o sebi, da so leni, suhi, debeli, nespretni, nezaželeni, nevredni, neumni, itd. Oni enostavno razmišljajo o svojih pozitivnih lastnostih in na tem pozitivizmu gradijo svojo oceno in lastno samozaupanje.

Koper, 12.05.2006

Pozdravljeni Vsi
SOS za reko Rižano - kolesarski izlet po dolini reke Rižane
SOS za reko Rižano – dosti nam je nepotrebnega onesnaženja reke in onemogočanja prostega dostopa do izliva reke v morje

Vabljeni Vsi na kolesarski izlet dne 21.05.2006 v nedeljo ob 10 uri iz Ankarana ( Sv.Katarina – školjčna sipina) do izvira reke Rižane in nazaj . Izlet je turistični in je primeren za vse. Vsak gre na lastno odgovornost. V eno smer je cc 14 km vožnje ob reki – ravnice. V Ankaranu bomo napolnili v o,5 l morske vode v male plastenke in bo vsak eno popeljali do izvira reke , kjer bomo vodo pod zajetjem reke pri cerkvici izlili v reko.

Koper, 11.05.2006
Na izpustu neočiščenih tehnoloških vod pod križiščem Ankaran, pod Gostiščem Norbedo, spet teče v reko polno rib bela pena. Zakaj se še vedno to dopušča ? Za spuščanje neočiščenih odpadnih vod v reko polno življenje je kriva zastarela tehnologija. Nobene potrebe ni, da se to še vedno dopušča . Javno pozivamo pristojne službe in ministra za okolje Janeza Podobnika, naj že vendar enkrat odredijo vsem obratom na Bivju čistilne naprave.

Piše: Boštjan Resnik

Kapitalistično-potrošniška družba, ki je trenutno edina opcija "mainstream" razmišljanja, definitivno nima svetle prihodnosti. Nerodno je, da zaradi nje nima svetle sedanjosti že preveč ljudi, da ne omenjamo dejstva, da naše otroke zna oropati kakršnekoli prihodnosti.

Želim si pravičnejše družbe. Ampak ne le "kapitalizma s človeškim obrazom", ne hvala. Kaj bistveno boljšega, nekaj, kar bi temeljilo na vrednotah, ki jih zagovarja naše društvo, ne pa na tekmovalnosti in izkoriščanju, ki je osnova družbe, ki jo imamo sedaj. Kar nekaj let že tuhtam, berem in iščem kako boljšo varjanto in nabralo se je že nekaj možnosti.

Z dr. Janezom Drnovškom, predsednikom Republike Slovenije, se je pogovarjal Sašo Šegula Prosenc

Dr. Janez Drnovšek je ekonomist, ki je večino svojega profesionalnega življenja posvetil politiki. Že četrto leto predseduje Republiki Sloveniji. Pred tem je deset let vodil Vlado Republike Slovenije. Od maja 1989 do maja 1990 je bil predsednik predsedstva nekdanje Jugoslavije. Septembra 1989 je predsedoval vrhu neuvrščenih v Beogradu. V obdobju osamosvajanja Republike Slovenije je bil dr. Drnovšek glavni pogajalec med slovenskim vodstvom ter vodstvom nekdanje Jugoslavije in vrhom Jugoslovanske ljudske armade.
Proti koncu leta 2005 se je začel zelo aktivno zavzemati za rešitev humanitarne krize v sudanski pokrajini Darfur. Pred kratkim je ustanovil nevladno organizacijo Gibanje za pravičnost in razvoj.

S. I.: Pred nekaj meseci ste tako rekoč čez noč spremenili pogled na svojo vlogo predsednika države - zelo aktivno ste se začeli zavzemati za mir in pravičnost v svetu. Mediji in javnost so opazili vašo iskreno zavzetost. Kaj je sprožilo to spremembo?
J. D.: Ali je pomembno, kaj jo je sprožilo? Lahko bi odgovoril tako: človek na neki točki doseže raven zavesti, ki ga potem napeljuje, da začne delovati na tak način, da zapusti prejšnje, bolj običajne vzorce delovanja, ki so sicer v politiki morda bolj prisotni. Na neki točki potem ugotoviš, da to ni dovolj, da je treba začeti zares reševati probleme človeštva, ki se jih je precej nakopičilo, in da jih politika s svojimi običajnimi vzorci delovanja ne rešuje, vsaj ne dovolj, da je treba nekaj več. To spoznanje in zavedanje je recimo vzrok te spremembe.

Če v spletni iskalnik vtipkate "lepota", se števec zadetkov ustavi pri milijonu in pol. Če enako naredite po angleško, se številka povzpne na neverjetnih 925 milijonov. "Sreča" vam prinese dobrih sto milijonov zadetkov, "zadovoljstvo", tudi tisto s pornografskih strani, trikrat več, "uspeh" jih nabere milijon in pol. Torej več sto milijonov razlogov, prepričevanj in nasvetov za biti nekaj, kar niste, početi nekaj, česar ne marate, in podrejati se nečemu, kar izgubi smisel tisti trenutek, ko vas življenje postavi pred prvo resno preizkušnjo. In ker sta edini stalnici telesne lepote njena spremenljivost in relativnost, je brezmejno pehanje za njo še toliko bolj nesmiselno.

Od zunanjega znamenja privilegiranosti ...
Čeprav se v medijski poplavi lepih (ženskih) teles zdi, da se ženske že od nekdaj trudijo za lepoto, videz vara. V preteklosti so se z lepotičenjem v enaki meri ukvarjali moški in ženske, vendar le, če so prihajali iz najvišjih slojev. Skrb za lepoto ni bila povezana s spolom, ampak s privilegiranim življenjem. Olepševanje je pomenilo civiliziranost, standardi lepote pa so bili enaki za vse: izumetničene pričeske in lasulje, napudrani obrazi, našminkane ustnice, visoke pete. Na tem področju se je spolna opredelitev pojavila šele v 18. stoletju, ko so moški začeli svojemu videzu posvečati vse manj pozornosti, ženske pa vse več.

ČASOVNA PREGLEDNICA ZGODOVINE PROSTOZIDARSTVA V SLOVENIJI IN BLIŽNJI OKOLICI

1773 V Trstu deluje prva v pisanih virih izpričana loža z imenom "Sloga" ("La Concordia"), ki je štela leta 1774 dvanajst članov. Leta 1774 je kot prva škotska loža dobila konstitucijo iz Prage.

1776 Najverjetneje je bila tega leta v Trstu ustanovljena loža z imenom "Prava harmonija in sloga" ("L'Harmonie et Concorde universelle" oziroma "Zur wahren Eintracht und Harmonie").

1782 V Mariboru je bila ustanovljena loža "Združena srca" ("Zu den vereinigten Herzen"), ki se je leta 1783 preselila v avstrijski Gradec (Graz), kjer s časovnimi presledki deluje še dandanes.

1785 V Gorici je delovala loža "Pri pogumu" ("Zur Freiem Uthigkeit"), ki je leta 1785 štela petnajst članov. Najverjetneje je bila ustanovljena leta 1784 in verjetno ni delovala dlje od leta 1786.

Ko se s kom družim,
naj se imam za najmanjšega med ljudmi in naj imam v srcu tega človeka za največjega…

Ko vidim zla bitja,
ki jih mučita greh in bolezen, naj mi bodo ljuba in dragocena, kot če bi našel velik zaklad…

Ko zavistneži slabo ravnajo z mano,
me sramotijo in obrekujejo, naj doživim poraz in njim ponudim zmago…

Ko me kdo, ki sem mu zaupal in pomagal,
hudo prizadane, naj ga imam za najboljšega guruja…

Torej,
naj vedno pomagam vsem bitjem in jih osrečujem,
naj skrivaj vzamem nase njihove rane in trpljenje…

Langri Thangpa (11. stoletje)

Bil je še ne prav pomladni dan. Zunaj je sijalo sonce, ki ga je na trenutke pokrivala megla. Na tak dan je deklica Vilinčica vedno malce otožna. Melanholična. Kot vreme. Je sonce in ga ni.

Tako se je počutila deklica Vilinčica tega dne. Navzven je kazala vesel obraz, v srčku pa je bila žalostna. In sploh ni vedela zakaj. Kar zgodilo se ji je.

Pa se je odpravila na sprehod. Čeprav ni imela določenega cilja, so jo noge kar nosile. Najprej je šla čez mesto mimo izložbenih oken in se pri vsakem malo ustavila. V izložbah so visele prekrasne obleke. Kako rada bi si katero izbrala. Pa ni imela denarja, da bi si jo kupila. In je šla dalje.

Ko je bilo mesto za njo, se je odpravila proti obali. Vedno je občudovala morje. Vedno jo je pomirjalo. A tega dne je bilo tudi morje otožno. Kot ona. A morje ni bilo vedno otožno. Bilo je tudi veselo. Če je bila deklica Vilinčica vesela, je bilo tudi morje veselo. Ko pa je bila žalostna, je bilo tudi morje žalostno. Zato je tako rada imela morje. Vedno jo je razumelo.

In usedla se je na klopco.

Mavrični most povezuje Nebesa in Zemljo. Mavrični se imenuje zato, ker so njegove barve takšne kot je mavrica. Na zemeljski strani mostu se nahaja dežela, polna zelenih travnikov, gričkov in prelepih dolin. Kadar na zemlji umre žival, pride po smrti na tej strani Mavričnega mosta. Tukaj lahko po mili volji teka okoli in se igra z drugimi. Ima več kot dovolj hrane, vode, sončnih žarkov in nihče je ne preganja.

Vse živali, ki so bile v času življenja bolne ali stare, postanejo tukaj zdrave in živahne, tudi tiste, ki so bile poškodovane ali pohabljene, postanejo spet močne, lepe in zdrave. Živali so sicer srečne in zadovoljne, vendar pogrešajo nekoga, ki jim je bil blizu in so ga morale zapustiti. Včasih pride dan, ko nenadoma ena izmed njih preneha z igro in začne gledati v daljavo. Njen pogled se osredotoči na nekoga tam daleč in njeno telo trepeta v nestrpnosti. Nenadoma zapusti skupino in prične teči proti točki v daljavi, kar leti preko zelenih trat, noge jo nesejo vse hitreje in hitreje.

Piše: Franc Rozman

Materialnost
Pomen materialnega sveta, našega fizičnega telesa v njem in namen religij.

Najin razgovor je prav zanimiv. Že kar nekaj časa razpravljava o naših, človeških lastnostih. Občutek imam, da sva o človeku povedala že vse, pri tem pa našega fizičnega telesa skorajda nisva omenjala. Človeka sva opisala s pojmi ustvarjalnost, zavedanje, svoboda, dostojanstvo. Naših rok, nog, glave in še česa pa nisva omenjala. Včasih je videti tako, kot da je naše telo le manj pomembna embalaža naše duhovnosti.

Ljudje imamo res težave pri prepoznavanju naše duhovnosti. Kadar želimo reči, kako dober je nekdo, ne omenjamo njegovih duhovnih vrednot, zato rečemo, "kako dobro srce ima", pri tem pa se zavedamo, da njegovo srce nima nič opraviti z njegovo dobroto. Njegovo srce je le črpalka, ki po telesu poganja kri. Izgleda, da je bistvo človeka v naši duhovnosti, mi pa pogosto malikujemo le naše telo.

Mirovni institut že šesto leto spremlja položaj in bivanje prebežnic in prebežnikov v Centrih za tujce in Azilnih domovih v Sloveniji. Leta 2000 smo zaradi nehumanih razmer v Centru za tujce v Šiski pripravil akcijo zbiranja igrač. Akcija je bila izjemno uspešna, saj smo v zelo kratkem času napolnili prostore Mirovnega instituta, z igračami pa razveselili številne otroke po centrih. Raziskave kažejo, da je položaj v Centrih po Sloveniji še vedno slab, zato smo se odločili, da akcijo zbiranja pomoči ponovimo. Z akcijo želimo vsem, ki so zaprti v Centrih, vsaj malo izboljšati bivanje v Sloveniji. Ker so centri zaprtega tipa, prebežnice in prebežniki ne prejemajo informacij, ne morejo ohranjanjati stikov z družino in prijatelji in se soočajo z izolacijo.

Solidarnost je potrebna v več pogledih, zato vse posameznice, posameznike, nevladne skupine vabimo, da se nam pridružijo pri zbiranju in tudi siceršnjem prizadevanju za izboljšanje razmer v centrih.

Pred nekaj časa sem slišal za primerjavo različnih vod med sabo.

Zdelo se mi je, da lahko to poskusimo tudi sami. Zbrali smo dve vodi v 1,5 l plastenkah. Ena je znamke ODA, druga pa DANA. Pri mojih starših smo dobili vodo iz gozdnega STUDENCA, ki je minimalno onesnažen, vodo pa iz njega redno uporabljajo za napajanje govedi. In seveda vodo IZ PIPE kot priteče v Novi vasi v Celju.

Priskrbeli smo še čebulice in poskus se je začel (glej sliko 1).

Države članice Evropske unije in Evropski parlament so danes dosegli dogovor o direktivi o baterijah, ki bo določila nova pravila za zbiranje in reciklažo vseh vrst baterij v EU, prepovedala njihov sežig in odmetavanje po koncu uporabe ter s tem pomembno prispevala k varovanju okolja. Dogovor je že pozdravil evropski komisar za okolje Stavros Dimas, so sporočili v Bruslju.

Dragi bralci, v toku štirih let, odkar so Pozitivke 11. maja 2002 posijale s svojimi prvimi sončnimi žarki, ste nam poslali preko 7.000 čudovitih člankov, razmišljanj, novic, pesmi in poučnih zgodb.

Z vsakim prispevkom so Pozitivke rasle in postajale mesto znanja, osveščanja in dogajanja, s tem pa stičišče dogodkov, bralcev ter avtorjev, ki jih zanimata osebna rast in zdrav način življenja.

V člankih ste se največkrat dotikali osebne in duhovne rasti, med najbolj branimi pa je vsekakor področje zdravja, kjer ste mnogi avtorji s strokovnimi in splošnimi članki naredili veliko premikov k bolj zdravemu načinu življenja in tudi drugačnemu razmišljanju mnogih Slovencev.

Pri pozitivnih novicah so v ospredju seveda tematike kot je osveščanje, ekologija in socialna pravičnost, ki so s svojo pozitivno naravnanostjo in željo po spremembi naredile veliko dobrih stvari za soljudi.

Spoštovani,

Na podlagi 248. člena Poslovnika Državnega zbora Vam pošiljam pisno poslansko vprašanje, ki ga naslavljam na ministra za okolje in prostor g. Janeza Podobnika.

Vsebina poslanskega vprašanja

V Vašem nastopu na Televiziji Slovenija v informativni oddaji Dnevnik (TV Slovenija, 7. maj 2006 ob 19'11h) ste med drugim zatrdili, da "sedanja aktualna slovenska vlada v nobenem postopku ni ničesar zamudila" in se pohvalili: "Še več, skupaj s kolegi na Ministrstvu za okolje in prostor smo uspeli uveljaviti relativno zapletene postopke tako čezmejne konvencije Espo, ko tudi evropske direktive ...".

Kadar zjutraj prebudim se, se lahko odločim:
"Bi bil rad ves dan le dobre ali slabe volje?"
Ko doživim kaj hudega, se lahko odločim,
kaj lahko bi storil, da bi se počutil bolje.

Kadar kdo mi jadikuje, se lahko odločim:
"Naj ga opogumim ali z njim kričim v vesolje?"
Vsakič, ko sem pred izbiro, se lahko odločim:
"Bom sejal semena dobra ali slaba v polje?"

Zjutraj me dve uri pred normalno uro za vstajanje zbudi poštar s paketom knjig, ki mi jih je vrnila neka knjigarna po opravljeni inventuri. Knjige so, jasno, poškodovane in nikomur se ne morem pritožiti (ista knjigarna mi nato knjige čez čas ponovno naroči!). Ves dan sem zaradi tega slabe volje in premišljujem, kaj storiti s poškodovanimi knjigami, saj jih takih v knjigarne ne morem več poslati. Sprašujem se, zakaj je bilo knjigarni sploh treba vračati knjige, saj bi jih končno lahko uvrstila v prodajo v naslednjem mesecu!

Piše: Aurigo

Velika pot: Weiden, Flossenbürg (6)

»In kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi vsak, ki veruje, imel v njem večno življenje.« (Janez; Pogovor z Nikodemom, 3.14)

Pred leti sem bil mimogrede še v Vatikanu. Zavil sem v vatikansko pošto po nakup znamk. Verjetno zato, da bi jih nekomu podaril. Zaradi ne vem česa, sem se odločil za nakup žigosane priložnostne pisemske ovojnice z znamko ob 2000 letnici Kristusovega rojstva. Že takrat me je znamka na pisemski ovojnici prevzela z nedoločenim nerazumevanjem simbola. Le kaj naj ima ta podoba zveze s Kristusom in njegovim rojstvom. Na znamki je videti obešeno kačo, na križu. Bolje opisano: sredi puščave, na vejnatemu rogovilastemu križu tau, je obešena kača,. Sprva sem mislil, da gre za varianto prikazovanja križanja Kristusa na Tau križu (┬). Čas je prinesel svoje in razodel skrivnost odkod povezava risbe na znamki, Mojzesovo bronasto kačo iz Eksodusa in pogovoru med Jezusom in Nikodemom v Janezovem evangeliju.

Če uvedem v to besedilo še tekst ter opombe iz poglavja Iz jajca rojeni Bog iz knjige Skrivni nauku teozofinje Blavatskyne, ki razlaga pomen bakrene kače, je stvar še bolj jasna.
»Baker je kovina, ki simbolizira »spodnji svet«…to je drobovje, kjer je dano življenje. Beseda za kačo v hebrejščini je Nakash, toda to je enak termin kakor za baker.« V bibliji ji rečeno, da so se Židje pritoževali v puščavi, kjer ni bilo vode: zatem pa je »Bog poslal ognjene kače«, da bi jih pikale….. in »Kačja bitja, ki ležejo jajce, so postale simbol modrosti in znak Logosa, ali samo-rojenega.«