V petek 12. 5. 2006 smo se zbrali v Pizzeriji Piramida na četrti obletnici delovanja Sončevih pozitivk. Kljub temu, da se srečanja niso udeležili nekateri, ki so bili prijavljeni, pa je bil večer kljub temu družaben in marsikaj smo se pogovorili. Najprej sta nas presenetila Roman in Anže, ki sta izdelala zastavo za mir z logotipom Sončevih pozitivk. Nazdravili smo tudi s kozarčkom domačega Refoška, ki ga je prinesla Tatjana. Tudi posladkali smo se s primorskimi slaščicami. Vse zbrane je nagovoril Aleš, ki se je zahvalil vsem bralcem in avtorjem prispevkov in poudaril, da brez vas, dragi bralci in avtorji, Pozitivk ne bi bilo. Alpinist Metod Humar je prebral nekaj Tatjaninih pesmi.

Za vse zbrane smo pripravljali presenečenje, vendar se na žalost srečanja s svojimi gongi ni mogla udeležiti Mojca Malek, ki je morala v zadnjem trenutku na službeno pot. Kot boste videli na fotografijah, nas je obiskal tudi najmlajši pozitivec. Po večerji je prišla na vrsto tudi tradicionalna jagodna torta.

V nadaljevanju si oglejte fotografije iz srečanja.

Tatjana Malec je nagovorila zbrane z naslednjimi besedami:

Drage bralke in dragi bralci!

Ko brskamo po trezorju Pozitivk z nad 7.000 prispevki, ugotovimo, da smo vanje vložili del sebe. Tam leži nekaj, kar se je izselilo iz nas, kar je hotelo in moralo ven. Spletne strani Pozitivk doživljamo kot dušo zunaj sebe. Dušo, ki smo jo posodili ali darovali tudi drugim. Postali smo kolektivno prepleteni z neko duhovno snovjo. Za sabo smo pustili zakoličeno dediščino večletnega dela. In ko jo ocenjujemo z distance, vemo, da bi marsikaj lahko naredili še boljše.

Bralke in bralci Pozitivk ste nas spodbujali, da smo se hoteli izraziti na nov način, z novim slogom, novimi vsebinami in novo domišljijo. Pri ustvarjanju smo se dotaknili najrazličnejših tem. Vedno tudi ne uspe in včasih smo tudi nerodni.

Ustvarjali smo tudi lirično strugo poezijo, v katero so se izrekala čustva, ki s svojimi magičnimi verzi sugerirajo, vznemirjajo in presenečajo. Poezije na Pozitivkah je že toliko, da bi lahko izdali Antologijo poezije Sončevih pozitivk.

Doseženo je, da je časopis pluralen, kar pomeni, da so zastopane potrebe po informiranju bralcev. V zadnjem času je bilo posvečeno nekaj tematik tudi socialni pravičnosti in krivicam v družbi, ki so izzvale veliko različnih mnenj in odzivov.

Prav je, da opozarjamo na krivice in napake v ravnanju politike in na vseh ravneh našega življenja. Vselej se je tudi v komentarjih bralcev odražala moč in občutljivost bralcev. Na Pozitivkah je nastalo veliko rodovitnega življenja, zapisalo se je veliko pozitivnih misli, oživelo je bogastvo širšega prostora in novega duha.

Vsak prispevek naj ima svoje tehtno sporočilo in etično jedro ter naj bo napisan v knjižnem jeziku. Prizadevajmo si za jasnost in jedrnatost izražanja in besedno uglajenost, da bo naš časopis tako vsebinsko kot jezikovno še boljši.

Cilj vsebinske zasnove spletnega časopisa naj bo dosegati in zviševati njegovo kakovost ter dvigovati še naprej njegovo bralnost.

Duh, ki veje s Pozitivk, bi lahko označili v obliki črke osem, ki označuje dvojno štirico, dvojni rojstni dan in vstop v večno kroženje med bralkami in bralci. Pozitivke so kot nekakšna violina, ki vznemirja dolge strune vetra, svetli prostor višjih dimenzij, kot bi rekel Miran in naj bodo spremljevalka rasti v višjo duhovno dimenzijo naših potreb in našega izraza. Nauk o harmoniji uči, da je štirica večkratnik drugih števil, ker je produkt dva krat dva in simbolizira število dinamičnih sprememb in situacije, pri katerih izziva, da se um lahko uveljavi skladno z zahtevami univerzuma in višjimi dimenzijami.

Sonce piše na Pozitivke
besede, ki hočejo videti
z žarečimi zenicami,
sanjati in govoriti
v jeziku ljubezni
in čutenju duha
po moči spoznanja.

Pozitivke srečno pot!