Kaj potrebuje svet? Še en nakupovalni center? Še boljše pomivalne praške ali pa morda še eno znamko oblek...? Kaj nam prinaša potrošniški način življenja? Morda to, da imamo vse ampak nimamo ničesar. Kakšen občutek se nam porodi, če osrečimo človeka z iskrenim namenom in vidimo v njegovih očeh žar hvaležnosti in radosti? Vas je je kdaj navdušil s takšnim veseljem avto ali nov pulover ki ste si ga kupili? Vprašanj je dosti, zakaj živeti, kaj nas naredi resnično srečne, kaj je namen človeštva?

Kolesarski izlet po dolini reke Rižane v nedeljo, 21.maja 2006 start ob 10 uri iz Ankarana do izvira reke Rižane in nazaj do Ankarana je privabil kar 45 kolesarjev.

Za prvič je bila udeležba kar številna. Namen izleta je bilo prikazati edinstveno naravo ob reki Rižani in njeno neurejeno stanje, glede prostega dostopa do izlitja v morje. Gre za ureditev kolesarske, peš, romarske in učne poti ob reki Rižani od izvira do morja.

Numerologija je ena najstarejših znanosti, ki se opira na razlaganje simboličnih znamenj, ki jih pripisujemo številom. S stališča simbola ima vsako število posebne lastnosti in dobro razlaganje teh simbolov lahko pripomore k spoznanjem o trenutnem in bodočem dogajanju v človeku in okrog njega.
Pomaga nam, da bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkrožajo. Omogoča nam ustvariti lepše življenje, z njo lahko pokukamo v preteklost, razumemo sedanjost in načrtujemo prihodnost.
Ime, ki smo ga dobili ob rojstvu, odkriva dobre in slabe strani našega značaja in zato tudi vpliva na usodo.

Črke, iz katerih je sestavljeno naše ime, imajo svoj pomen v številkah, ki jih predstavljajo.
Povejo nam:
- ali obvladujemo samega sebe;
- kako sodelujemo in če se radi družimo;
- kako se izražamo in če uživamo v kontaktih;
- kako delujemo;
- ali imamo radi spremembe in gibanje;
- kako se prilagajamo;
- kako razmišljamo, naše zaupanje in ideje;
- kakšen je naš napredek na materialnem področju in
- kako se vživljamo in zanimamo za druge.

Veliko polnih besed se vrtinči na teh straneh. A jaz vas danes prosim in pozivam, bodite zavestni pri svojih vsakdanjih dejanjih. Vsak trenutek imejte iskren in globok odgovor, ko vas nekdo vpraša; Kaj delaš tukaj ?, Zakaj to počneš ?, Zakaj si to kupil ? Vedite torej za kaj ste.

Prizadevajte si z vso možno hvaležnostjo izpolnjevati dolžnost, ki jo imate kot človek, naj bo to vaš odgovor in hvala višji zavesti ali Bogu, če verujete v njega. Kajti Višji imajo namen tudi z vami, zato ste tukaj, bodite hvaležni s svojimi deli, kažite kdo ste in ne podlegajte prepovedanim sadovom, ki vas kot temne sile vlečejo sem in tja. V sebi imate moč, prepoznajte jo in izkoristite, ne ozirajte se za zunanjimi lažnimi izpolnitvami, ne iščite svoje identitete v materiji in obliki okoli vas. Tam ni ničesar, kar bi vas izpolnilo.

Svoje poslanstvo bomo izpolnjevali do Višjih, če se bomo zavestno zavedali tega trenutka zdaj in tukaj. Vse naokoli nas je ogromno kažipotov. Višji vse bolj vzpostavljajo stik z določenimi ljudmi, ki dobivajo skozi notranje Bitje smer kam naj gredo, kaj naj delajo. Tisti ki VE, gre in ne sprašuje, sproti se mu odstirajo skrivnosti, tudi take, ki še niso namenjene ljudem zdaj in tukaj.

Znanstveniki skušajo ugotoviti, kaj je privedlo več sto delfinov, da so nasedli na priljubljeni turistični severni obali Zanzibarja.

Ena izmed možnosti, po mnenju morski biologov, so sonarji ameriške mornarice, ki bi lahko povzročili plavanje delfinov iz običajnih poti.

Narriman Juddawi, morski biolog z inštituta za morsko znanost na univerzi Dar es Sallam je pojasnil, da je živali nedvomno zmotil nek še neznan dejavnik, morda so bile, preden so nasedle v plitki vodi, celo zastrupljene.

Medtem ko so potencialno zastrupitev strokovnjaki že skorajda izključili, zdaj načrtujejo natančne analize glav nasedlih delfinov, na podlagi katerih bodo ugotovili, ali so smrt skoraj 400 delfinov dejansko povzročili sonarji ameriških vojaških ladij.

Ni jasno, ali ima inteligenca kakšno posebno vrednost za preživetje. Bakterije brez inteligence, kot jo razumemo mi, zelo dobro shajajo in nas bodo tudi preživele, če se bomo ljudje zaradi naše tako imenovane inteligence zbrisali z zemeljskega obličja, Ko bomo raziskovali Galaksijo, bomo morda našli kakšno primitivno obliko življenja, ni pa posebej verjetno, da bi našli nam podobna bitja. Prihodnost znanosti ne bo podobna pomirjujoči sliki. Ostali bomo bolj sami zase in hitro razvijali biološko in elektronsko kompleksnost. Morda pa bo ob koncu naslednjega tisočletja , če pridemo do tam, razlika v primerjavi z Zvezdnimi stezami očitna.

V kakih dvajsetih letih bo računalnik za dvajset ameriških dolarjev morda že enako kompleksen kot človeški možgani. Paralelni procesorji bi lahko posnemali način delovanja naših možganov in povzročili, da bi se računalniki začeli vesti inteligentno. Možganski vsadki bodo morda omogočali mnogo hitrejšo povezavo med možgani in računalniki, tako bo prepad med biološko in elektronsko inteligenco počasi izginil. V bližnji prihodnosti bodo verjetno večino poslovnih transakcij preko svetovnega medmrežja opravile kiber osebe.
Že sedaj mnogi na medmrežju živijo virtualno življenje. Vesoljska potovanja onkraj Osončja bodo verjetno terjala ali genetsko predelane ljudi ali pa računalniško nadzorovane sonde brez človeške posadke.

Piše: Tina Gajšek

Zasnova vrta v duhu permakulture
Čedalje pogosteje se mlade družine naseljujejo v predmestnem okolju ali v mestih zaradi večjega lagodja in bližine delovnih mest in da ostajajo v stiku z aktualnimi družabnimi dogodki, a po drugi strani je to tudi velik omejitveni dejavnik, ker mesta ne nudijo tako zdravega okolja za življenje kot podeželje. Ravno zaradi tega vzroka, sem se odločila, da se bom osredotočila na majhne površine okoli hiše in vzpodbudila našo domišljijo, kako narediti oazo miru sredi drvečega mesta. Ker v permakulturi je edini omejitveni dejavnik znanje in domišljija.

Želela bi, da najprej nekoliko bolj kritično pogledamo okolico naših hiš in da si postavimo pred očmi najpogostejšo sliko predmestne hiše z vrtom. Ponavadi je okolica hiše obkrožena s posamičnimi rožami, večji del zaseda trata, na njej pa zasledimo nekaj grmovnic in nekaj posameznih sadnih dreves. Za hišo, nekje čisto zadaj, pa bomo morda našli zelenjavni vrt. Ta miselnost, da koristni zelenjavni vrt, ki ga uporabljamo vsak dan, ni lep in potemtakem ni dobro, če je na očeh mimoidočim opazovalcem, najbrž izvira od bogataških, baročnih vrtov in Britanskega načina urejanja okolice. Če malo bolje premislimo, opazimo da nas kaj hitro spominja na miniaturno podobo kakšnega angleškega podeželskega dvorca in to miselnost urejanja okolja smo nekritično sprejeli za svojo.

Slikarka in pesnica TEA BREŠČAK se je rodila v zaselku Kozjapara v Dobravljah na Vipavskem 9.10.1895, umrla je 12. 02. 1971 v Milanu, pokopana pa je pri Sv. Petru v Dobravljah. Tea je bila peta hčerka v družini štirinajstih bratov in sestrá.

Slikarka in pesnica Tea je obiskovala osnovno šolo v Sv. Križu. Šolanje je nadaljevala od 1912. leta v nemškem zavodu pri Gospe Sveti na Koroškem, v Trstu je nadaljevala trgovsko šolo in nato je kot uradnica službovala v Trstu. Od leta 1919, po poroki z zdravnikom Emanuelom Abbatistta, je bivala dve leti v Padovi, šest let v Portoguaru, nato v Milanu od leta 1928 do smrti.

Že v mladih letih je prevzela skrb za družino številnih bratov in sestrá ter nečaka. Z možem Emanuelom, dobrodušnim človekom je k sebi leta 1921 priklicala sestro Ivo in brata Mirka, leta 1929 pa tudi sestro Tonco, brata Roberta in nečaka Franca Jerkiča, sina pokojne sestre Francke, ki je umrla takoj po njegovem rojstvu. Brat Robert in nečak Franc sta diplomirala kot zdravnika na milanski univerzi.

Če želite, premislite!

Sem in tja se prižge v nas globlja lučka zavedanja, ki nas povezuje z vsem bivanjem, če se odpremo s srcem.
Čas, ko se prebuJa dan, najbolje naznanjajo ptice s svojim žgolenjem. Vsaka na svoj napev uglašuje dan, ki je pred nami. Njihovo petje diha z naravo, ki se prebuja. Naznanja svetlobo, ki se svita. Če doživimo te trenutke jutra z njimi, se odzovemo v miru in hvaležnosti. Zavemo se odgovornosti do vsega, kajti vse je bilo ustvarjeno z namenom.

Kaj pa delamo večinoma?
Zbudi nas glasna budilka, čepav imamo uro v sebi. Brzimo z avti v službo, nestrpni do vseh, ki ne vidijo, da se nam mudi. Povzročamo neznanski hrup na nebu in zemlji.
Morda nas ptice s svojim umiranjem prosijo: "Umirite se, ljudje!".
Gabrijela

USTVARJANJE PIRAMIDE LUČI

Piše: Igor Kononenko

George Ivanovič Gurudjieff (?1877-1949)
grško-armenski filozof, mistik in duhovni učitelj.

Rodil se je v Aleksandropolju (Leninakanu) v Armeniji v takratni Rusiji blizu turške in iranske meje. Oče je izhajal iz grške družine, ki je v Rusijo pobegnila pred turškimi pohodi. Gurudjieff je imel še mlajšega brata in sestro. Na jugu Kavkaza se je poleg pravoslavnega krščanstva spoznal s kulturami mnogih narodov: Rusov, Grkov, Turkov, Irancev, Tatarov in Armencev. Sprva je krajši čas hodil v grško šolo, zatem pa so ga prepisali v rusko šolo, hkrati pa je pomagal očetu pri različnih opravilih. Ker je bil nadarjen, so ga izpisali iz šole in je nadaljeval šolanje pri zasebnih učiteljih. Zgodaj se je začel zanimati za temeljna življenjska vprašanja.

Začel je potovati, da bi našel odgovore. Tekoče je govoril osemnajst (neevropskih) jezikov, hkrati pa se je izuril v različnih poklicih, duhovnih in mističnih tehnikah, svetih plesih ter borilnih veščinah. Trikrat je bil tudi hudo ranjen. Prepotoval je velik del srednjega in dalnjega vzhoda ter srednje Azije, kjer je uspel navezati stik z različnimi težko dosegljivimi okultnimi in duhovnimi centri. Od mnogih mistikov in duhovnih učiteljev je zbral starodavna učenja in jih združil v celovit sistem (sam ga imenuje tudi ezoterično krščanstvo).

Piše: Branko Štrucl (Haložan)

Dejstvo, da vsak posameznik v življenju zasede vse generacijske vloge, je prav gotovo globoko zakoreninjeno v kolektivni zavesti vseh državljanov. V preteklosti so ljudje na stare dni iskali varnost v lastni številčni družini, danes pa jo je treba iskati predvsem V ZAUPANJU IN SOLIDARNOSTI OD MLAJŠIH GENERACIJ.

Seveda medgeneracijski sporazum ne more temeljiti izključno na zakonodaji, temveč izvira iz pristnega človeškega sočutja in skrbi za vsa pomoči potrebna živa bitja.Vsakdo se namreč iz svoje osebne izkušnje zelo dobro zaveda, da bo prej ali slej sam ali pa morda njegov družinski član na lastni koži izkusil nemoč in potrebo po vzajemni pomoči. Zato bi bilo izredno kratkovidno privilegirati določeno generacijsko skupino na račun drugih, ko pa dobro vemo, da se ne moremo izogniti nobenemu življenjskemu obdobju niti posledicam, ki jih to prinese.

Ali veš kaj je ljubezen?

Kakšno neumno vprašanje si morda rečeš,
ampak naj ti povem,
če ne čutiš svoje ljubezni prav zdaj,
skozi svojega srca-diha raj,
ne veš kaj ljubezen je,
kajti tvoja ljubezen je
vse tvoje občutenje tvojega lastnega srca,
ki vedno mora biti v tem trenutku zdaj
in ne v nekih lepih preteklih spominih.

Slovenske mestne ulice so se danes znova spremenile v veliko plesno dvorano. Na Straussovo četvorko iz opere Netopir je plesalo kar 23.628 maturantk in maturantov, ki so tako postavili nov svetovni rekord za Guinnessovo knjigo rekordov. Nov rekord so postavili tudi v Ljubljani, kjer je četvorko zaplesalo 7228 mladih. Plesali pa niso le v Sloveniji, pač pa so na Straussovo četvorko zaplesali tudi mladi v Avstriji, Srbiji in Črni gori, na Hrvaškem in Madžarskem.

Med arheološkimi raziskavami dna Blejskega jezera je delovna skupina za podvodno arheologijo pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v začetku tega tedna pri izlivu jezera v Mlinem odkrila pomembno prazgodovinsko najdbo. Gre za popolnoma ohranjen bronasti meč iz 13. ali 12. stoletja pred našim štetjem, ki je bil najverjetneje v jezero odvržen v ritualu.

Spoštovani obiskovalci! Kdor je doma v okolici Izole, Kopra Pirana je vabljen na krvodjalsko akcijo! Ker krvi vedno primanjkuje, vedno več je nesreč, vedno več bolnikov, vedno več operacij, dajte se odločiti in darujte kri kadarkoli v izolski bolnišnici, ni važno kakšno krvno skupino imate! Bolnišnica ima kri na zalogi, vendar je ta zaloga za primere kakšne hujše nesreče ali potrebe! Lep in prisrčen pozdrav! Frančiška Požar

Avtorici: Urška Lunder, Lijana Zaletel Kragelj; Katedra za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani

Številne raziskave dokazujejo, da imajo zdravniki v današnjem času ob vedno bolj zahtevnih obvezah v oskrbi bolnikov vedno večje težave pri vzdrževanju osebnega smisla in poklicnega zadovoljstva. Tudi število zdravnikov, ki izgorevajo ob svojem delu, narašča. To se ne dogaja samo drugod po svetu, pač pa tudi pri nas (1). Vzroki za takšno stanje so različni, gotovo pa je med njimi tudi bistveno manjša sposobnost/pripravljenost vživljanja v čustva drugih ljudi (empatija). To lastnost smo v študiju medicine po celem svetu že davno v preteklosti začeli odrivati na stran, saj se na prvi pogled zdi, da za dobro medicinsko prakso sploh ni potrebna. Še več, steroetipno zdravniki razmišljamo celo, da so stresi manjši, če se od svojih varovancev (bolnikov) čustveno distanciramo. Vendar pa je resnica precej drugačna. Sposobnost empatije lahko na marsikaterega zdravnika deluje celo zdravilno in zmanjša njegove stresne obremenitve.

Pri spolnosti je način dihanja zelo pomemben. Deluje predvsem kot spolna spodbuda, hkrati pa vpliva tudi na dvig zavesti. S spreminjanjem načina dihanja spreminjata partnerja tudi svojo izkušnjo. Hitro in plitko dihanje je povezano z razburjanjem, počasno pa z mirnostjo. Dihamo v skladu z učinkom, ki ga želimo doseči. Preden nas spolna dejavnost potegne v svoje vrtince, je dobro vsaj nekaj časa posvetiti zavedanju dihanja.

Med odnosom navadno pride do zadrževanja diha. V napetih položajih ali pri zadrževanju ejakulacije je to koristno. Namerno zadrževanje diha tudi okrepi orgazem. Drugače pa je z nenamernim zadrževanjem diha. Ta je običajno izraz zakrčenosti in napetosti ter onemogoča pretok telesnih energij. Ljudje zadržujejo dih, ker se skušajo izogniti občutku bolečine. Plitvo in hitro dihanje učinkuje kot anestetik, vendar pri odnosu zmanjšuje užitek doživetja.

Osnovno pravilo tako v življenju kot tudi med spolnim odnosom je, da dihamo globoko in popolno. Popolno dihanje sestavlja vdih, zadrževanje vdiha, izdih in oddih. Globoko in počasno dihanje je zelo uporabno pri spolnem odnosu. Bolj ko globoko dihamo, večja je intenzivnost odnosa. Ko je dihanje počasno, njegov ponavljajoči ritem energetsko napolni obe telesi. Pri upočasnitvi srčnega utripa dihanje postane globlje, premori med vdihi pa daljši.

Uvod

V tem članku bi rad razmejil svoje poglede na temo zdravljenja depresije. Pišem predvsem iz svojih življenjskih izkušenj, tudi sam imam namreč zelo občutljivo srce, nizek prag občutljivosti in visoko rahločutnost in kot tak včasih težave sam s sabo. Hmm. Verjetno sem glede tega na istem in morda celo na slabšem kot večina depresivnih ljudi, ki jih poznam....ampak, to je že druga zgodba... Predvsem pa pišem iz terapevtskih izkušenj in kot priča napredku ljudi, nad katerimi je uradna medicina/psihiatrija „dvignila roke“ (beri: predpisala psihoaktivne substance) in jih označila za bolezensko depresivne.

Kot terapevt humanistične psihoterapije se v okviru seans Clearinga z depresivnimi osebami torej kar pogosto srečujem. In da, res je, depresija je dejansko zelo resna težava in nikakor jo ne gre jemati kot nekaj površnega in enostavno ozdravljivega. Napredek je v teh situacijah vseprej kot posut s pomladanskim cvetjem. Travme iz preteklosti (ranega otroštva, recimo) in nakopičene nerazčiščene težave in nedoslednosti pri soočanju s svojo intimno resnico nas vse dejansko zelo zelo pogojujejo oz. dopuščamo, da nas pogojujejo.

Včeraj popoldne se je moja hčerka vrnila iz šole vsa nasmejana in se napotila naravnost v svojo sobo, celo ne da bi me poljubila, kar ponavadi nikoli ne pozabi.
Kaj jo je tako navdušilo? Ko celo po eni uri ni prišla iz sobe, sem se neopazno približal in pokukal skozi priprta vrata. Osvobodila je svojega majhnega zajčka iz kletke, kjer se je hranil z listom zelene solate in vodo iz banjice. Naredila je tudi majhen železen voz, v katerega je vpregla zajcka. Zajec je izgledal kot kaksna stara vprezena žival.
'' To je pa res čudno, ''sem si rekel, ''moja hčerka se sploh ne meni za dolgouščevo družbo.''

Zajček, sicer navajen ljubezni in ljubkovanja, je bil obravnavan s čisto objektivno znanstvenega stališča. Vsake toliko časa je napolnila vozicek s peskom in prodniki ter vščipnila Bunnya. Potem je opazovala vsako njegovo reakcijo, tudi najmanjšo in jo zapisala. Ubogi zajček je nekaj časa uspešno premikal voziček s kratkimi skoki, potem pa je postala teža prevelika in zajček je postal okoren, dihanje se mu je pospešilo, začel je tudi skrtati z zobmi. Voziček se ni premaknil niti za centimeter več in ščipanje je postalo brezuspešno. Hčerka je vzela zvezek in zapisala težo 400 gramov. Številko je povedala ponosno in naglas.
Odločil sem se, da posredujem: ''Ali mi lahko poveš, kaj delaš? ''

PROSTOZIDARSKA LOŽA "PRIJATELJI RIMSKEGA KRALJA IN NAPOLEONA"

Največ verodostojnih virov, ki nam lahko pomagajo pri pisanju zgodovine prostozidarstva v Sloveniji, je na voljo za čas, ko je v Ljubljani, nekdanji prestolnici Napoleonovih Ilirskih provinc, delovala loža "Prijateljev rimskega kralja in Napoleona" ("Les Amis du Roi de Rome et de Napoleon").

Prvi je o tej loži pisal slovenski literarni zgodovinar France Kidrič, ki je svojo razpravo objavil leta 1914 v Slovanu, reviji za književnost, umetnost in prosveto. Druga Kidričeva razprava je pod naslovom "Framasonske lože hrvaških zemelj Napoleonove Ilirije" izšla v zborniku Rad Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu leta 1915. Izhodišče za obe razpravi je bilo gradivo dunajskega policijskega arhiva in vrsta zaupnih poročil, ki so jih v letih od 1813 do 1833 o članih ilirskih lož pošiljali dunajskemu policijskemu ravnateljstvu razni zaupniki in uradniki.

Kidrič je že opozarjal, da je treba biti pri presoji policijskih poročil previden. Dokončno sliko o odmevu prostozidarskih idej v deželah, ki so jih zasedli Francozi, bomo imeli šele, ko bo dostopen arhiv Velikega orienta v Parizu, saj so lože v Ilirskih provincah večinoma delovale pod njegovo zaščito.

I. Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve meni, da je katoliški krst dojenčkov oz. otrok v nasprotju s slovensko ustavo, kar vse utemeljuje s spodaj navedenim.

1. Ustava v 41. členu določa: »Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno. Nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja.

Poglejte si tale posnetek:
http://view.break.com/98965

Sicer sem kemik, pa imam svoje dvome o tem. Tudi naftni lobi v Ameriki je utišal že kar nekaj takih izumov, pa glede na to, da ameriška ekonomija sloni na nafti...bi dvomil. Najprej sem mislil, da gre za vodikove celice (razcep vode na kisik in vodik)...Ne vem, zanimivo, morda pa je kaj na tem :)

LP Mitja

Piše: Tina Gajšek

Zeleno, ker te ljubim zeleno.
Enostavno, ker te ljubim takšno.
Harmonično, ker si ti tisto, ki mi daješ notranji mir in zadovoljstvo.

Na začetku bi rada pojasnila ta pojem v naslovu. Kaj sploh je miroljubno kmetijstvo ali kaj naj bi bilo? In vam že v naprej zagotavljam, da to ni še en tek na etikete "bio" in "eko". Sicer se uporablja tudi izraz permakultura ali v nekaterih virih tudi naravno kmetijstvo in vsi govorijo o isti stvari in so vsi primerni. Sama rajši uporabljam miroljubno kmetijstvo, ker nam že takoj ta izraz veliko pove in asocira na sožitje, nekaj, kar ni agresivno poseganje v okolje.

Je zelo kompleksen sistem kmetovanja, zgrajen na močnih temeljih, saj spoštuje in upošteva osnovne zakonitosti našega živega organizma, Zemlje. Je pa tudi res, da je potrebno za takšno vrsto kmetovanja imeti resnično znanje in o njegovi pravilnosti dokazujejo vsakodnevno le rastline in živali same na nekem območju. Zato je vedno dinamično in ni dovolj le znanje iz knjig, ampak se je treba naučiti tudi veščine pozornega opazovanja.