Piše: Igor Kononenko

George Ivanovič Gurudjieff (?1877-1949)
grško-armenski filozof, mistik in duhovni učitelj.

Rodil se je v Aleksandropolju (Leninakanu) v Armeniji v takratni Rusiji blizu turške in iranske meje. Oče je izhajal iz grške družine, ki je v Rusijo pobegnila pred turškimi pohodi. Gurudjieff je imel še mlajšega brata in sestro. Na jugu Kavkaza se je poleg pravoslavnega krščanstva spoznal s kulturami mnogih narodov: Rusov, Grkov, Turkov, Irancev, Tatarov in Armencev. Sprva je krajši čas hodil v grško šolo, zatem pa so ga prepisali v rusko šolo, hkrati pa je pomagal očetu pri različnih opravilih. Ker je bil nadarjen, so ga izpisali iz šole in je nadaljeval šolanje pri zasebnih učiteljih. Zgodaj se je začel zanimati za temeljna življenjska vprašanja.

Začel je potovati, da bi našel odgovore. Tekoče je govoril osemnajst (neevropskih) jezikov, hkrati pa se je izuril v različnih poklicih, duhovnih in mističnih tehnikah, svetih plesih ter borilnih veščinah. Trikrat je bil tudi hudo ranjen. Prepotoval je velik del srednjega in dalnjega vzhoda ter srednje Azije, kjer je uspel navezati stik z različnimi težko dosegljivimi okultnimi in duhovnimi centri. Od mnogih mistikov in duhovnih učiteljev je zbral starodavna učenja in jih združil v celovit sistem (sam ga imenuje tudi ezoterično krščanstvo).

Leta 1912 se je kot izkušen mojster vrnil v Evropo. Začel je zbirati sredstva za ustanovitev duhovnega centra. V Moskvi in v St. Petersburgu je imel prve skupine učencev, med katerimi so bili mnogi znanstveniki, zdravniki, pisatelji in umetniki. Najbolj znan Gurudjieffov učenec je bil ruski filozoc in pisatelj Pjotr Demianovič Ouspensky, ki je zapisal velik del Gurudjieffovega učenja. Zaradi 1. svetovne vojne in ruske revolucije se je Gurudjieff z učenci najprej umaknil na Kavkaz, kjer je ustanovil duhovno šolo, zatem pa leta 1920 v Istanbul. Leta 1922 se je preselil Nemčijo in kmalu zatem v Francijo, kjer je blizu Pariza v dvorcu Fontainbleau ustanovil Inštitut za harmoničen razvoj človeka. Leta 1921 je Ouspensky osnoval skupino učencev v Londonu. Leta 1924, ko je inštitut v Franciji zaživel, je Gurudjieff odpotoval v ZDA, kjer je v New Yorku zbral še eno skupino učencev. Ko se je istega leta vrnil, je imel hudo prometno nesrečo, ki je spremenila njegovo življenje. Zaradi šibkega zdravja je od takrat manj potoval, začel je pisati, osebno pa je poučeval samo še ožji krog učencev. Nekajkrat je še odpotoval v ZDA. Do leta 1935 je pisal, vendar je zaradi neznanih razlogov nehal. Opisoval je svoja potovanja in le malo svoje ideje in učenje. Ključna dela, ki naj bi zaokrožala njegovo sporočilo, so ostala nedokončana, tako da se je treba zanašati na zapiske njegovih učencev. Do smrti je poučeval manjše skupine in posameznike.

Gurudjieff je utemeljil duhovno šolo Četrte poti. Tri možne duhovne poti so, kot sam pravi, pot fakirja (delo predvsem na fizični ravni), pot meniha (delo predvsem na emocionalni ravni) in pot jogija (delo predvsem na mentalni ravni). Četrta pot ponuja harmonično delo na vseh treh ravneh hkrati in je namenjena sodobnemu človeku. Od učenca ne zahteva, da bi se umaknil iz vsakdanjega življenja, ampak mu ponuja različne vaje in delo na sebi, ki ga lahko prakticira tudi v običajnem, družinskem in poslovnem življenju zahodne civilizacije. V duhovni šoli Četrte poti je mnogo podobnosti z različnimi duhovnimi gibanji, kot so tantrični budizem, hunduizem, sufizem, grško pravoslavno krščanstvo, kabala in alkemija. Gurudjieffovo delo nadaljuje več skupin v Evropi in ZDA.

CITATI:

»Mnogi so sredi velikega obilja do skrajnosti nesrečni.«

»Če se modrost Vzhoda in energija Zahoda ne bi mogli vpreči in harmonično uporabiti, bi bil svet uničen.«

»Ljubi svojega bližnjega – da, toda najprej uvidi, da tak kot si, ne zmoreš ljubiti.«

»Življenje je trpljenje – uporabimo trpljene, vendar z namenom.«

»Nočem, da se ljudje identificirajo z menoj. Želim, da se identificirajo z mojimi idejami.«

»Ne obstaja zunanje dobro in zlo.«

»Samo zavesten egoist lahko pomaga ljudem. Takšen, kot si, ne moreš storiti ničesar.«

»Predzgodovinski Egipt je bil krščanski več tisoč let pred Kristusovim rojstvom – njihova religija je bila sestavljena iz enakih principov in idej, na kakršnih temelji pravo krščanstvo.«

»Ljudje so preprosto stroji in nič več... Možno je, da človek ne bi bil več stroj, ampak za to je predvsem nujno poznavanje stroja. Stroj, pravi stroj, sebe ne pozna in se tudi ne more poznati. Ko stroj sebe pozna, to ni več stroj... Začel je biti odgovoren za svoje delovanje.«

»Vsi ljudje mislijo, da delujejo, vsi ljudje želijo delovati... Dejansko pa nihče nič ne dela in nihče ne more nič storiti... Vse, kar se s človekom dogaja; vse, kar počne; vse, kar od njega prihaja – vse to se dogaja. Dogaja se na popolnoma enak način, kot dežuje zaradi spremembe temperature, kot se sneg topi na soncu, kot veter dviguje prah... Človek je stroj. Vse njegovo delovanje, mišljenje in navade so rezultat zunanjih vplivov in zunanjih vtisov. Sam od sebe ni zmožen ustvariti niti ene misli, niti enega dejanja.«

»Mehanični človek ni sposoben zares ljubiti - pri njem se ljubi ali pa se ne ljubi (se dogaja).«

»Ena stvar je, če nekaj dojameš z razumom, druga pa, če to začutiš s celim svojim bitjem in si potem resnično prepričan, da je tako, in tega potem nikoli ne pozabiš.«

»Ljudem se vedno zdi, da drugi delajo slabo... Ne razumejo, da tisto, kar se dela, še posebej pa tisto, kar je že narejeno, ne more biti in ni moglo biti narejeno drugače.«

»Že ob krajši medplanetarni napetosti, ki traja nekaj sekund, se ljudje na Zemlji začno klati in to se lahko nadaljuje še nekaj let. V tem času se jim zdi, da se sovražijo ali da se morajo klati zaradi nekega vzvišenega cilja ali mogoče da morajo nekaj ali nekoga braniti in da je to zelo plemenito... Dejansko je vse rezultat planetarnih vplivov... Če bi se zbralo dovolj veliko število tistih, ki so proti vojni, bi najprej začeli vojno proti tistim, ki se z njimi ne strinjajo. Še bolj verjetno bi začeli vojno proti tistim, ki tudi želijo preprečiti vojno, le na drug način.«

»Da bi se lahko nekaj naredilo, je potrebno biti. Toda prej je treba razumeti, kaj pomeni biti.«

»Da bi govoril resnico, moraš najprej vedeti, kaj je resnica in kaj laž - najprej o sebi.«

»Nahajaš se v zaporu. Vse, kar lahko želiš, če si razumen človek, je pobegniti... Najprej moraš dojeti, da si v zaporu. Dokler misliš, da si svoboden, nimaš nobenih možnosti.«

»Ljudem znanje pogosto ne koristi. Lahko je le še huje. Nekateri bi verjeli, drugi ne bi, tretji bi zahtevali dokaze. Zatem bi eni drugim razbili glave. Pri ljudeh se vse konča tako.«

»V pravi umetnosti ni ničesar naključnega... Pravi umetnik ve in razume, kaj hoče sporočiti, in njegovo delo ne more narediti enega vtisa na enega in drugačnega vtisa na drugega, seveda če predpostavimo ljudi na istem nivoju.«

»Če v človeku nekaj je, to lahko preživi (fizično smrt). Če ni ničesar, nič ne bo preživelo. Toda tudi če preživi, je njegova bodočnost lahko različna.«

»Človek lahko Znanje dobi samo s pomočjo tistih, ki ga imajo.«

»Ni nobenega napredka. Vse je popolnoma enako, kot je bilo pred več deset tisoč leti. Oblika se spreminja, bistvo pa ne. Človek ostaja popolnoma enak. 'Civilizirani' in 'kulturni' ljudje živijo s popolnoma enakimi interesi kot najbolj neizobraženi divjaki. Današnja civilizacija temelji na nasilju, na suženjstvu in na lepih besedah... Napredek in civilizacija v pravem pomenu besede lahko nastaneta samo kot rezultat zavestnega napora. Ne moreta se pojaviti kot rezultat nezavestnih mehaničnih aktivnosti.«

»Človek ni nikoli dolgo enak. Neprestano se spreminja. Redko ostaja enak tudi pol ure.«

»Naša glavna napaka je, da mislimo, da imamo en um... Aktivnost fizičnega telesa kontrolira nekaj medsebojno (relativno) neodvisnih umov.«

»Človeštvo, kot tudi ostalo biološko življenje na Zemlji, obstaja zaradi potreb in ciljev Zemlje. Je prav takšno, kakršno mora biti, da bi zadovoljilo sedanje Zemljine potrebe... Človeštvo kot celota ne more nikoli pobegniti od narave, saj tudi v borbi proti naravi dela skladno z njenimi cilji.«

»Človek mora dojeti sledeče: njegova evolucija je nujna samo njemu samemu. Nihče ni za njo zainteresiran. Nikomur ni treba in niti mu nihče ne namerava pomagati.«

»Človek pogosto sprejema vse zelo osebno, kot da je vse na svetu posebej pripravljeno za njegove užitke ali pa da bi mu povzročilo neprijetnosti.«

»Prepreke so zelo koristne; če jih ne bi bilo, bi jih bilo treba namenoma ustvariti, kajti s premagovanjem preprek človek razvija tiste kvalitete, ki jih potrebuje.«

»Nobena mehanična evolucija ni možna. Človekova evolucija je evolucija njegove zavesti. Toda zavest se ne more razvijati nezavedno.«

»Vsak trenutek človek govori in misli 'jaz'. In vsakič je njegov 'jaz' drugačen. Enkrat je bila to misel, drugič želja, tretjič občutek, pa spet nova misel itd. Človek je množica.«

»Da bi uresničil svoje možnosti, mora človek imeti zelo močno željo po osvoboditvi in mora biti pripravljen, da za svojo osvoboditev žrtvuje vse, da tvega vse.«

»Ljudje zahodne kulture pripisujejo veliko vrednost nivoju človeškega znanja, toda ne cenijo nivo človeškega bitja in se ne sramujejo nizkega nivoja svojega bitja... Sprememba narave znanja je možna samo s spremembo narave bitja... Če znanje prevlada nad bitjem, človek zna, toda nima moči za delovanje - znanje je nekoristno. Če pa bitje prevlada nad znanjem, ima človek moč za delovanje, toda ne ve, kaj delati... V zgodovini človeštva so znani mnogi primeri izginotja celotnih civilizacij, ker je znanje prevladalo nad bitjem ali obratno.«

»Glavna lastnost bitja sodobnega človeka, ki pojasnjuje vse ostalo, kar mu manjka, je spanje. Sodobni človek živi v spanju, rodi se v spanju in umre v spanju.«

»Znanje je ena stvar, razumevanje pa druga... Razumevanje je rezultanta znanja in bitja... Ko se bitje spremeni (pri istem znanju), se mora spremeniti tudi razumevanje... Razumevanje se pojavi šele, ko človek mentalno znanje doživi z bitjem, tudi s čustvi in čuti.«

»Dva človeka lahko z globoko prepričanostjo povesta isto stvar z različnimi imeni, oziroma se lahko neskončno kregata, ne da bi posumila, da mislita isto. In obratno: lahko govorita iste besede in mislita, da se razumeta, v resnici pa govorita popolnoma različne stvari... Vedno obstaja prepreka, ki se je ne da obiti in ki jo predstavlja jezik.«

»S poznavanjem in razumevanjem sebe boste spoznali in razumeli cel svet, vse zakone, ki so ustvarili in vodijo svet. Istočasno se boste s preučevanjem sveta in njegovih zakonov naučili razumeti zakone, ki vodijo vas... Preučevanje sveta in človeka se mora izvajati vzporedno.«

»'Čudež' predstavlja manifestacijo zakonov drugih svetov v tem svetu.«

»Kristus je vedel, da mora umreti. Tako je bilo že vnaprej določeno. On je to vedel, in njegovi učenci so to tudi vedeli. Vsak od njih je vedel, kakšno vlogo mora odigrati.«

»Nujno je razlikovati zavestnost od možnosti zavestnosti. Mi imamo samo možnost in redke prebliske zavestnosti. Zato zavesti ne moremo definirati.«

»Da bi zares opazoval, mora človek najprej pomniti sebe (samospominjanje)... Če kdo res pomni sebe, bo dojel, da je druga oseba prav tako stroj kot on sam. Zatem se bo postavil na njen položaj in bo zares zmožen razumeti in občutiti, kar drugi človek čuti in misli.«

»Najnižji stanji zavesti sta spanje in t.i. 'budno stanje'... Tretje stanje je samospominjanje... Četrto je objektivno stanje zavesti. V tem stanju človek lahko vidi stvari takšne, kakršne so.«

»Dokler se nahaja v stanju identifikacije, človek ne more narediti nič razumnega.Identifikacija je glavna ovira za samospominjanje. Svoboda pomeni predvsem svobodo od identifikacije.«

»Pojem vesti na področju čustev pravzaprav ustreza pojmu zavesti na področju intelekta. Tako kot nimamo zavesti, nimamo niti vesti. Zavest je stanje, v katerem človek istočasno ve vse, kar sploh ve, in v katerem lahko vidi, kako malo ve in koliko je protislovnosti v tistem, kar ve. Vest je stanje, v katerem človek istočasno čuti vse, kar sicer čuti ali lahko začuti.«

»Moralnost vedno in povsod predstavlja umeten pojav.«

»Nihče nikoli namerno ne dela ničesar v interesu zla, v imenu zla. Vsak deluje v interesu dobrega, tako kot ga sam razume.«

»Bujenje se začne takrat, ko človek dojame, da nikamor ne gre in da ne ve, kam bi šel.«

»Strah pred podrejanjem tuji volji se pogosto pokaže močnejši od vsega. Človek ne razume, da je podrejanje (učitelju), na katerega zavestno pristane, edini način, da doseže lastno voljo.«

»Treba je razumeti, da je človek sestavljen iz dveh delov: iz bistva in iz osebnosti. Bistvo je v človeku tisto, kar je njegovo lastno... Celo naše življenje, vse, čemur rečemo civilizacija, vse čemur rečemo znanost, filozofija, umetnost in politika, je ustvarila človeška osebnost... Človeški resnični Jaz, njegova individualnost lahko zrase samo iz njegovega bistva... Za notranjo rast, za delo na sebi je nujna določena moč bistva, pa tudi določen razvoj osebnosti.«

»Astrologija se ukvarja samo s človekovim bistvom – ne ukvarja se z osebnostjo niti z doseženimi kvalitetami.«

»Za nas je sreča, da ne vidimo in ne vemo... Ljudje lahko zares znorijo, če brez primerne priprave vidijo nekaj, česar ne bi smeli... Običajno je vse urejeno tako, da ne vidiš prezgodaj.«

»Nivo učitelja vedno ustreza nivoju učenca... Višje je učitelj, večje težave ima učenec.«

»Dokler ni zgrožen nad samim seboj, človek o sebi ne ve ničesar.«

»Človek se mora sprva buditi v redkih trenutkih. Toda umreti mora naenkrat in za vselej, potem ko je vložil določen trud, prečkal reko in sprejel odločitev, po kateri ni več vrnitve.«

»Pravila (duhovne poti) morajo biti neprijetna, sicer ne bi služila svojemu namenu (bujenju).«

»Kako bi lahko imeli splošna pravila? Kar je koristno za enega, škodi drugemu.«

»Psihologija mora biti umetnost – nikoli ne more biti preprosto znanost.«

»Težko se je vzpeti na hrib, toda zelo hitro se z njega skotrkljaš.«

»Ljudje morajo žrtvovati tisto, kar mislijo, da imajo, v resnici pa nimajo.«

»Religija je relativen pojem – odgovarja nivoju človekovega bitja... Hočeš nočeš, človek svoj odnos do religije pokaže s svojimi dejanji, in lahko ga pokaže samo s svojimi dejanji.«

»V naravi ni ničesar slučajnega niti nepotrebnega – vse ima določeno funkcijo in namen.«

»Človek lahko edino sam s svojimi lastnimi napori doseže tisto, kar išče.«

»Ni in ne more biti kakršnekoli zunanje iniciacije. Dejansko obstaja samo samoiniciacija.«

»Hitrost vibracije kaže na nivo inteligence materije... V naravi ne obstaja nič mrtvega.«

»Greh je tisto, kar človeka uspava, potem ko se je že odločil, da se prebudi.«

Učitelji modrosti 40

Učitelji modrosti 42