Zamislil sem se nad zmagami in porazi ter nad tem, kako jemati oboje. Ko zmagaš, se o tem ne sprašuješ dosti, le čestitaš si. Zlahka – in zmotno – lahko predvidevaš, da je to povezano s tvojimi izjemnimi osebnimi zmožnostmi. Toda zmaga je le merilo, kako trdo si delal in kako nadarjen si telesno. Razen tega te kaj dosti drugega ne opredeljuje.

Poraz pa lahko po drugi strani v resnici pove nekaj o tem, kdo si. Razkriva, ali vališ krivdo na druge ali pa si sam kriv za poraz.Ali razčleniš svoj neuspeh ali pa se samo pritožuješ zaradi smole.

Piše: Bern Jurečič iz zadnje številke Karme plus

Pred dnevi smo v časopisju lahko prebrali novico, da so štirje bul mastifi na ulici sredi Ljubljane močno ogrizli nekega moškega. Ne veliko pred tem je vso pozornost Slovencev pritegnila surovost umora na Dolgem brdu, pri kateri morilec ni samo moril, ampak počel stvari, ki si jih je težko zamisliti in katerih podrobnosti povečini sploh niso prišle v javnost. Že tri leta traja nesmiselna vojna v Iraku, ki je zahtevala trideset tisoč žrtev (če med njimi seveda upoštevamo samo mrtvece, kajti žrtev je v resnici še veliko več). Še dlje traja okrutna vojna v sudanski pokrajini Darfur, kjer ne gre le za nasilje kot takšno, ampak za pravi pravcati genocid, v katerem se je zaradi poželenja po zemlji in njenih bogastvih ena etična (in politična) opcija odločila, da druge na tistem prostoru preprosto ne mara in se je je trdno sklenila znebiti. In to pravzaprav ni nič drugega kot tisto, kar se je dogajalo (in se v manjši meri še vedno dogaja) na severovzhodu Konga. In še veliko, veliko dlje trajajo prizadevanja kar dveh velikih svetovnih religij, v skladu s katerimi naj bi ljudje verovali v njihovega Boga.

To, da eni pri tem prisegajo na križ, drugi pa na meč, je samo niansa - v obeh primerih gre nedvomno za nasilje. Tako je v odvisnosti od nivoja oziroma širine pogleda vsepovsod okoli nas nasilje počasi postalo naš neizogiben življenjski spremljevalec. Toda ali drugače ne gre? Kajti na drugi strani imamo cele religije, ki uče nekaj čisto drugega, in tisoče posameznikov, ki se upajo postaviti nasilju po robu, pridigati proti njemu ter učiti svet o nenasilnem načinu življenja, da ne omenjamo stotin milijonov tistih, ki so takšni ali drugačni vrsti oziroma obliki nasilja izpostavljeni na cesti, v službi ali v "varnem" objemu domačih štirih sten, in katerih želja je samo, da bi lahko imeli - ljubi mir.

...bi lahko rešila življenja do 114 milijonov kadilcev po svetu!

Obdavčitev cigaret in tobačnih izdelkov je stroškovno najučinkovitejši, vendar žal premalo izkoriščan ukrep za preprečevanje kajenja, je na konferenci v Pekingu kolegom pojasnil predstojnik oddelka za zdravstvo na Univerzi v Torontu Prabhat Jha. Raziskave so namreč pokazale, da na primer 10-odstotno zvišanje cen cigaret učinkovito zmanjša kajenje pri moških in mladini.

Kitajski znanstveniki zatrjujejo, da so našli poceni in hiter način za zaščito pred okužbo z virusom ptičje gripe - H5N1.

Do uspeha so prišli z uporabo starodavne metode proizvajanja protitelesc pri konjih, za katera naj bi se izkazalo, da miši učinkovito zaščitijo pred virusom.

Jiahai Lu z univerze Sun Yat-sen v kitajskem mestu Guangzhou je pojasnil, da je konjem večkrat vbrizgal cepivo za zaščito kokoši pred virusom H5N1 in jih prisilil k proizvajanju protitelesc. Nato so strokovnjaki konjem odvzeli vzorce krvi in iz nje izločili protitelesca ter jih ločili, da bi se izognili pretiranim stranskim učinkom pri ljudeh.

Piše: Igor Kononenko

Apolonij Tijanski (pribl. 2-98) grški filozof in modrec

Rodil se je v premožni družini v takratnem grškem mestu Tyana v Mali Aziji (ki danes spada pod Turčijo). Bil je lepe zunanjosti in je že kot otrok izstopal po odličnem spominu. Pri štirinajstih letih so ga poslali v šolo na jug v Tarsus, vendar se je razočaran preselil v grško mesto Aegae. Tu se je star šestnajst let srečal z učenji Pitagore – o višjih zakonih, o življenju v tišini, o skromnosti v prehranjevanju, o preprostosti pri oblačenju in posedovanju, o nesmrtnosti in reinkarnaciji ter o spoznavanju samega sebe. Apolonij je začutil poklicanost in se je do konca življenja podredil pitagorejskim principom. Postal je vegetarijanec, odpovedal se je tudi vsem usnjenim izdelkom ter alkoholnim pijačam. Pustil si je dolge lase.

Pet let je preživel v tišini in ni izgovoril niti besede, čeprav je bil pogosto tarča posmeha. Živel je v templju grškega boga medicine Aesculapiusa. V templju so duhovniki zdravili vernike z različnimi duhovnimi obredi. Kmalu je Apolonij zaslovel kot čudodelni zdravilec. Pri dvajsetih letih je nasledil veliko bogastvo, ki ga je večji del razdal, zase je obdržal skromno rento. Od takrat ni od nikogar sprejel denarja, čeprav so mu mnogi oboževalci ponujali velike vsote. Osvobojen od posvetnih navezanosti je začel potovati. V takratnih mestih in vaseh so bili templji bolj v okras, kot da bi služili pravi pobožnosti, in so se duhovni obredi sprevrgli v prestižne ceremonije brez prave duhovne vsebine.

Evropski parlament je danes Evropsko unijo pozval k ostrejšim ukrepom v boju proti korupciji in večji učinkovitosti razvojne pomoči. EU, ki je največja donatorka razvojne pomoči, bi se morala pri tovrstnih programih bolj usmeriti na vprašanje odgovornosti in preglednosti, so poudarili evropski poslanci, pri čemer naj bi pomembno vlogo igrali boljša uprava, svoboda medijev, preglednejše oblikovanje državnih proračunov in večja nadzorna vloga civilne družbe.

National Geographic Channel bo predstavil izgubljene "Evangelije Jude Iškarjota"

Televizijska postaja National Geographic Channel bo v nedeljo televizijskim gledalcem po vsem svetu predstavila stoletja izgubljene svitke papirusa, za katere trdi, da so evangeliji Jude Iškarjota. Svitke so povsem po naključju našli konec 70. let dvajsetega stoletja, zatem pa so jih znanstveniki natančno preučevali, so povedali na novinarski konferenci v Hamburgu.

Evropska komisija je sprožila spletno razpravo v 20 jezikih o prihodnosti Evrope. Ta razprava, v katero se lahko vključijo vsi državljani, je del "Načrta D" Komisije za demokracijo, dialog in debato kot odgovor na poziv Evropskega sveta k obdobju razmisleka po negativnem izidu glasovanja o predlagani ustavni pogodbi v Franciji in na Nizozemskem.

Piše: Robert Linar

Spet je tu čas, ko se narava prebuja, ko topli sončni žarki vdihnejo življenje vsej eksistenci in seveda tudi nam. Pa vendar imam občutek, da je ta čas nekaj posebnega, da je to čas, ko se v nas rojevajo nova spoznanja, da je prišel čas, da se tudi mi zavestno prebudimo.

Ljudje smo po večini še mlade duše, kot najstniki, ki smo se uprli naravi in hočemo dokazati, kaj smo sposobni. Zaprli smo se v svoj svet, v svet sanj, v svet preteklosti ali prihodnosti. Pozabili pa smo na ta trenutek. Veliko smo pretrpeli in si ustvarili mnenje, da je realnost kruta. Mogoče je res, pa vendar je kruta le zato, ker smo bežali od sedanjosti in si v sanjah ustvarjali tisto, za kar smo verjeli, da v tem trenutku ni možno. Čeprav je v svetu sanj lepo, pa vseeno čutimo, da smo s tem zanikali sebe, da smo pozabili na sočloveka in življenje.

Tako smo svoje življenje prepustili usodi. Usodi, katero so nam krojili tisti, ki so bili željni moči. Tako so nam ostala le hrepenenja in veliko želja.

Japonsko ministrstvo za okolje v boju proti globalnemu segrevanju od ponedeljka dalje vsak večer ob 20. uri ugasne luči na svojem sedežu. Vse japonske televizijske postaje so v ponedeljek zvečer prikazovale temna okna ministrstva, okoliške zgradbe ministrstev, kjer delajo pozno v noč, pa so se bleščale v lučeh. Ministrstvo za okolje želi z ugašanjem luči ob 20. uri zaposlene prisiliti, da bi delo končali do te ure, saj bi po njihovem prepričanju ta ukrep prispeval k spodbujanju zavesti o potrebi varčevanja z energijo.

Piše: Barbia Asta Gaia

Po sončevem mrku so se vozlišča prevesila v novo življenje. Usode se vzpnejo novim smernicam, ki jih pokaže severni vozel nasproti; Kam?

Prvi pomladni ščip se dogodi 13.4., ko luna prispe v znamenje tehtnice in se spogleda s soncem v ovnu. Vse brsti, popki se spojijo s silnimi sokovi, ki so jih burili zimski vetrovi, sneg in mraz, ter se z zaupanjem odpirajo novemu. Tudi človek se prebuja iz globokega spanca, ter išče nove usmeritve, a težko jih najde v tem našem času.

Kaj bo točno prineslo družbeno dogajanje?

Pomlad nam prinaša kar napete družbene situacije in odnose na meddržavnem nivoju, ki jih bo zelo težko usklajevati. Priporočam, da se ne zapletate v to jamo brez dna, ampak se raje posvetite svojem duhovnem razvoju in sočutju. Naučite se biti pozitivni in ustvarjalni, ker ta pomlad prebuja ustvarjalni potencial – leto pred nami je namreč leto inovacij in izumov.

Pomembno je aktivno sočutje in to, da nekaj naredite za drugega človeka.

Piše: Franc Rozman

Predstavljal sem si, kako spoštljivo bova govorila o zavedanju kot lastnosti, ki človeku omogoča tako pomembno mesto v stvarstvu, midva pa sva zavedanju dala vlogo sanjarjenja.

Sanjarjenje, bolje rečeno ustvarjanje svetov le v mislih, je zelo pomembna lastnost zavedanja.
Če hoče slikar naslikati lepo sliko, ta slika najprej nastaja v njegovi zavesti. Slikar si ustvarja miselne predstave o sporočilnosti slike, v mislih za sliko izbira in menja barve. Slika v njegovi zavesti prehaja od ideje do ideje, dokler slikarjeva predstava o sliki v njegovi zavesti ne dozori, nakar jo slikar iz svoje zavesti prelije na platno in ustvarjena je nova likovna stvaritev.

Torej je tudi zavedanje tista neobhodna lastnost človeka, ki mu omogoča ustvarjalnost. Če si prav predstavljam, ustvarjalnost brez zavedanja sploh ni mogoča.

Tako je. Ustvarjalnost se dogaja le v našem miselnem oziroma duhovnem svetu. V naših miselnih predstavah se stalno odvijajo neki miselni procesi. Na te miselne procese stalno vplivajo dogajanja materialnega sveta ter sporočila drugih ljudi preko govora in stvaritev samih, kot so umetnine, glasba in podobne. Mi si na osnovi teh vplivov v naši zavesti ustvarjamo obilico lastnih miselnih predstav in svetov. Če si teh miselnih svetov ne bi bili sposobni ustvariti, bi bila izgubljena naša ustvarjalnost.

Osma konferenca Konvencije o biotski raznovrstnosti, ki bo v brazilski Curitibi potekala do petka, je z začetkom ministrskega dela v ponedeljek prešla v odločilno fazo. Med glavnimi temami pogovorov sta genska manipulacija semen, za katero bi po besedah avstrijskega okoljskega ministra Josefa Proella na srečanju lahko sklenili moratorij, in delitev dobička iz izkoriščanja naravnih virov, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA.

Opomba: informacije, ki jih vsebuje to poročilo so vzete iz 6. poglavja knjige: Sang Whanga 'Reverse Aging'.

Hrana se, potem ko jo prebavimo, nalaga znotraj naših celic in tkiv kot odpadna snov. Naš življenjski stil pa nam onemogoča, da bi se le-teh popolnoma rešili. Akumulacija teh odpadnih snovi je v bistvu proces staranja. Zatorej, da bi ta proces obrnili v nasprotno smer, moramo iz našega telesa izločiti odpadne snovi.

Kot je bilo rečeno v 3. poglavju, so ti odpadki kisli, s čimer naše telo postopoma postaja kislo.

Upočasnjevanje in zaviranje staranja tako poteka v dveh korakih: kemičnem in fizičnem.

Prvi korak je namenjen temu, da se telo znebi kislih odpadkov v krvi in celičnih tekočinah na varen in lahek način. Drugi korak zajema načine, kako fizično dobiti stare zaloge odpadnih snovi v krvni obtok, od koder jih lahko izločimo iz telesa.

Obstaja več načinov, kako upočasniti staranje. Nekatere že poznamo, nekateri so pa novi, toda veliko lažji kot nam že doslej znani. Poznane metode so alkalne diete (vegetarijanska dieta, makrobiotska dieta, itd.), kar spada pod kemičen način, in telovadba, ki predstavlja fizičen aspekt.

Humanitarne organizacije, ki v okviru dobrodelne akcije Svet za Darfur zbirajo sredstva za pomoč prizadetim družinam v begunskem centru Hamidija na zahodu te sudanske pokrajine, so doslej zbrale 157 milijonov tolarjev. Od tega je 30 milijonov prispevala slovenska vlada, ostalo pa so prispevki posameznikov in podjetij, so danes sporočili iz Slovenske Karitas, ki akcijo vodi skupaj z Rdečim križem Slovenije, Unicefom Slovenija in Ustanovo skupaj.

Ljudje se med seboj razlikujemo v marsičem. Ena od razlik je tudi ta, da nekdo potrebuje več spanja, drugi manj. Včasih je veljalo pravilo, da se naše telo »navadi« na manj spanja. Danes vemo, da to ne drži.

Človek mora na dan spati najmanj sedem ur. Vse kar je manj od sedmih ur, je zdravju škodljivo in bo imelo posledice kasneje. Čeprav ne čutimo zaspanosti, nam dve neprespani noči ali več noči, ko smo spali manj kot šest ur, povzroča okvaro možganske funkcije.

Pritegnila me je zanimiva raziskava dr. Hansa P. A. Van Dongena iz univerze Philadelphija.
Za raziskavo je izbral 48 prostovoljcev, ki so bili razdeljeni v štiri skupine, trajalo pa je štirinajst dni. Vsaka skupina je imela svoj ritem spanja. Prva skupina je spala 4 ure, druga 6 ur, tretja 8 ur na dan in četrta, ki ni spala niti ure v treh dneh.

Povpraševanje po zdravi hrani je danes večje kot kdajkoli prej. Ne mine dan, da ni kakšnega poročila o škandalih z živili, ali boleznih živali, za katere vemo, da jih je povzročil človek. Moderna agrarna industrija uničuje tla. V svojih hlevih za množično rejo in v klavnicah prizadeja neskončno trpljenje. Mar lahko prevzamemo odgovornost, da se naša hrana proizvaja na tak način.

Naše zlato pravilo je: »Kar ne želiš, da storijo tebi, tudi ti drugemu ne stori«. To pravilo ni pomembno le v odnosu do ljudi, temveč tudi do živali.

Nasilje... način človeške komunikacije.
Nasilje... način človeške zabave.
Nasilje... način človekovega delovanja.

Tisočletja konfliktov, uničevanja in vojn nas niso naučila ničesar. Še vedno počnemo natanko enake stvari, kot smo jih počeli v zori našega materialnega vzpona. Živimo in dihamo kulturo nasilja, ki se vsakodnevno odraža v medsebojnih odnosih. Ubijanje je del našega vsakdana, naše neodtuljive želje po svobodi.

Nasilje je prisotno domala povsod, kjer so prisotne človeške roke, ki to nasilje udejanjajo. Odnosi med predavatelji in slušatelji, odnosi med sodelavci v službah, odnosi med vojaki na bojiščih širom sveta. Nasilje prežema svet ljudi... nasilje, ki se napaja v neskončnem viru trpljenja - strahu, jezi in sovraštvu. Nasilje, ki se odraža v otroških očeh, ki poskušajo razumeti brezumni in povsem nelogični svet odraslih.

NAJNEVARNEJŠI ADITIV V NAŠI HRANI NA TRŽIŠČU
Aspartam je verjetno nanjevarnejša substanca na trgu, ki se dodaja hrani. Uporabljen je zlasti kot ime blagovnih znamk Nutrasweet, Equal, Spoonful in Equal measure. Aspartam je bil odkrit po naključju 1965, ko je James Schlatter, kemik G.D.Searle Company testiral zdravilo proti ulkusu. Aspartam je bil odobren za suho hrano 1981 in za gazirane napitke 1983. Sprva je bil 26.7.1974 odobren za suho hrano, toda oporekanja nevrologa Dr. John W. Olneya in odvetnika potrošnikov James Turnerja v avgustu 1974 kot tudi raziskave v G.D.Searle's so povzročile, da je FDA odobritev aspartama dala na čakanje (5.12.1974). 1985 je Monsanto kupil G.D.Searle in naredil ločeno Searl Pharmaceuticals in The Nutrasweet Company.

Aspartamu pripada 75% nezaželjenih učinkov prehranskih dodatkov, ki jih beleži FDA. Veliko teh reakcij je zelo resnih: napadi in smrt, kot je zaključil v svojem poročilu februarja 1994 Department of Health and Human Services. Nekaj od 90-ih različnih dokumentiranih simptomov, povzročenih z aspartamom, ki so bili zabeleženi v poročilu: glavoboli, migrene, vrtoglavica, napadi, slabost, ohromelost, mišični krči, pridobivanje teže, izpuščaji, depresija, utrujenost, razdražljivost, nespečnost, težave z vidom, izguba sluha, težave s srcem, dihanjem, napadi tesnobe, nerazločnim govorom, izgubo okusa, izguba spomina, izguba ravnotežja, bolečine v sklepih.

Živela je neka gospa umetnica, ki ni nič kaj dosti izstopala iz povprečja, in taki so bili tudi njeni umtvori, nič kaj dosti prida. Imela je veliko pomanjkljivosti in vrzeli.

Ni znala opisovati in orisovati, za to ni imela smisla, niti ni poznala vseh imen besed in pojmov, ki jih je želela izpostaviti. A bila je vsaj vztrajna, čeravno ne vedno dovolj dosledna in vsem razumljiva. Včasih je bila tudi raztresena, saj se ji je v veliki ustvarjalni vnemi vedno tako zelo mudilo, čeprav svojih navdihov ni nikoli znala docela dovršiti. Izdelovala je samo osnutke, ki so se razlikovali samo v finesah, drugače pa so si bili na las podobni.

Njena razpoznavna poteza je bila tudi ta, da nikoli ni bila zadovoljna s tem, kar ji je uspelo napraviti, niti ni nikoli vedela, kaj bo nastalo, tudi dovolj se ji je zdelo še premalo. Veliko vsega ji je še ostajalo za ponovno uporabo, za predelavo, saj se je ukvarjala tudi z mislijo o reciklaži. Zanimivo pri njej je bilo tudi to, da niti dobro razlagati ni znala, niti ni poznala vseh izrazov. A vsaj nekaj dobrega je znala – svoji temi je ostajala dosledno zvesta, čeprav je bila večkrat prvotna zamisel boljša od tistih, za katere se je odločila kasneje, da bi pridobila na kvantiteti.

Ko so Konfucija vprašali, kako je treba vladati, je odgovoril: "Treba je le razumeti glasbo in ritual ter ju prenesti na upravljanje." Ta, na videz čudna in naivna trditev, vsebuje veliko več, kot se zdi na prvi pogled. Pri Konfuciju sta imela glasba in ritual širši in večji pomen kot za nas danes. V tem smislu se ujema s Pitagoro in Platonom, po mnenju katerih glasba prežema vse vesolje. Vse je vibracija, vse diha v neprekinjenem ritmu življenja. Vsaka zvezda, vsak človek, vsako bitje utripa v svojem tonu. Ko se ti med seboj harmonizirajo, uskladijo, ustvarijo glasbo.

Torej se mora človek najprej uskladiti s svojo notranjostjo, nato z drugim človekom in na koncu z naravo. To je skrivni proces njegove izgradnje. Pri tem igra glasba nepogrešljivo vlogo. Skupaj z moralnim zakonom Li je njena naloga ustvariti enotnost duše, ki ga bo privedla do tistega ideala, ki ga Konfucij imenuje kiun-ce plemeniti človek. Zato slab človek ali tisti z neurejeno, in neusklajeno notranjostjo ne more govoriti o glasbi, ker je nima v sebi. Notranji zvoki take osebnosti so neharmonični in iz nje lahko izide samo kaotična in dehumanizirana "glasba", ki odraža njegovo notranjo neskladnost.

Problem gradnje plinskih (in na naši strani luških terminalov) je treba osvetliti ne samo z vidika naravoslovnih ved, ampak tudi družboslovnih (psihologije, sociologije, etike).
Opaziti je porast psiholoških motenj in ostalih socialnih patologij, ker je ljudi vedno bolj strah vedno pogostejših naravnih in ekoloških nesreč.

Bolj ko se človek počuti negotovega, bolj ga je strah in bolj postaja tudi nasilen. Tako se krog nasilja stopnjuje (več ko je ekoloških groženj, nesreč, bolj nas je strah in bolj postajamo nasilni do okolja in ljudi.

V četrtek, 6.4. ob 18.00 bo v hotelu Lido v Miljah organiziralo shod "Društvo za zaščito tržaškega zaliva", in sicer se organizira združenje vseh društev za zaščito tržaškega zaliva z obeh strani meje. Povabljene so bile lokalne, kakor tudi regionalne oblasti društva okoljevarstvenikov, tudi s slovenske strani.