Evropska unija in Kitajska sta sklenili dogovor, ki naj bi zagotovil, da bodo kitajske igrače na evropskem trgu varne za potrošnike, so ta teden sporočili v Bruslju. Evropska unija namreč večino igrač uvozi iz drugih delov sveta, od tega več kot 80 odstotkov iz Kitajske. "Kitajska proizvaja veliko večino igrač, s katerimi se igrajo otroci v Evropi, in znano je, da na trg pošlje veliko nevarnih igrač," je dejal tiskovni predstavnik generalnega direktorata Evropske komisije za zdravje in zaščito potrošnikov Robert Madelin.

Piše: Sanja Lončar v novi Vivi www.viva.si

Okrog naših zob se vrtijo milijardni posli, povezani z vsemi možnimi sredstvi za tako imenovano ustno higieno in nego: od tehnološko dovršenih "navadnih" zobnih ščetk, električnih zobnih ščetk in zobnih krem, ki obljubljajo, da nas bodo varovale 24 ur na dan, do zobnih vodic, belilnih krem in seveda žvečilnih gumijev, ki naj bi bili spremljevalci vsakega grižljaja in požirka, ki ga naredimo čez dan.

Oglasi so čedalje bolj agresivni. Po televiziji spremljamo pretresljivo nelagodje vzgojiteljice, ki ji otroci rečejo, da so njeni zobje rumeni - kajti to je v sodobni družbi nedopustno. Fantje ne upajo stopiti punci brez osvežilnega žvečilnega gumija, trakca ali bonbončka v ustih. Svojo zaprisego so prekršili tudi zdravniki, ki nas v interesu velikih blagovnih znamk prepričujejo, naj uporabljamo ta ali oni izdelek - in si tako zagotovimo optimalno nego zob in dlesni. Vse lepo in prav, če bi ceno plačevali le z denarjem, ki ga od nas izvabijo prodajalci belih nasmehov. Težava je v tem, da ceno plačujemo celo z zdravjem.

Zato je pametno vzeti pod drobnogled drobni tisk in pogledati, kaj vsak dan zaužijemo v želji po belih nasmehih.

Piše: Ivan Mohorič

Ko je bila ladja zgrajena in junaki zbrani, so z žrebom določili mesta mornarjem na Argi, imenovanim argonavti. Jason je bil poveljnik pohoda, Tifis je bil krmar, bistrovidni Linkeus pa je vodil ladjo. Na ladji spredaj je sedel krasen junak Herakles, zadaj Peleus, Ahilov oče, in Telamon, Aiasov oče. V notranjosti ladje so bili med drugimi Kastor in Polideukes, Zeusova sinova, Neleus, Nestorjev oče, Admetos, mož pobožne Alkeste, Meleagros, zmagovalec kalidonskega merjasca, Orfeus, čudoviti pevec, Menoitios, Patroklov oče, Teseus, poznejši atenski kralj, in njegov prijatelj Piritoos, dalje Hilas, mladi Heraklov tovariš, Poseidonov sin Eufemos, in Oileus, oče manjšega Aiasa. Jason je ladjo posvetil Poseidonu, a preden je odplul, je opravil njemu in vsem morskim bogovom slovesno daritev z molitvami.

Pomudimo se za nekaj trenutkov pri tem dokaj skopem opisu graditeljskega podviga, ki bi si nedvomno zaslužil daljšo hvalnico, saj ni ravno mačji kašelj, če nekdo kot prvi zgradi tako dobro plovilo, s katerim si pomorščaki upajo na odprto morje. A skromni Grki so vse konstruktorske zasluge mirno pripisali Ateni, boginji modrosti, in prav nič se niso hvalisali s svojim znanjem. Pri vsem tem pa seveda niso pozabili omeniti posebnosti, s katerimi se je nenavadna barkača ponašala.

Smo kot kameleoni -
znamo spreminjati barve.

Predstavljajte si hišo.
ki ima pet sob -
zeleno, rumeno, škrlatno, rožnato in
rdečo.
Ko vstopimo v sobo,
prevzamemo njeno barvo.
In to v resnici počnemo:
"Brat sem."
In potem:
"Zdaj sem oče, zdaj sem uslužbenec,
zdaj sem delodajalec.
Zdaj sem zdravnik, zdaj sem odvetnik."

Druženje, zabava in torta za četrti rojstni dan Pozitivk

Dragi prijatelji, bralci in soustvarjalci Sončevih pozitivk, dovolite, da vas povabimo na najbolj pozitivno, zabavno in sončno srečanje, ki ga že četrto leto zapored prirejamo ob rojstnem dnevu Pozitivk.

Sončeve pozitivke, časopis s pozitivno, smiselno in ustvarjalno vsebino praznujejo 4. rojstni dan. To je vsekakor primeren trenutek za druženje vseh, ki Pozitivke radi beremo in ustvarjamo. Odločili smo se, da se ob rojstnem dnevu zberemo 12. maja ob 19. uri v Pizzeriji Piramida na Celovški cesti (Kjer je osebje res prijazno), na manjši slavnostni večerji odprtega tipa, zato nanjo vabimo tako bralce kot soustvarjalce Sončevih pozitivk.

Ob tej priložnost se marsikaj pogovorimo, sklepamo nova poznanstva in prijateljstva, predvsem pa se sprostimo in zabavamo.

Na svetovnem srečanju skupin v GCAP akciji smo se dogovorili za medsebojno sodelovanje in konkretne projekte v okviru boja proti revščini.

Dobili smo ponudbo iz Zambije, dežele, kjer mora okoli 65% prebivalstva preživeti z manj kot 1 USD na dan. Gospa Prisca Kambole iz GCAP Zambija nam je poslala prošnjo za podporo projektu ekološkega kmetijstva v pokrajini Copperbelt.

Luč si zaljubljenim in izgubljenim.
Tvojo popolnost in lepoto lovijo v objektiv.
Ti, nebesno si telo,
brez tebe ne bi bilo noči.
Lahko si oranžna, rumena ali srebrna,
a vedno si le ena.
Luna.

Ob mednarodnem prazniku dela, 1. maju, bodo drevi po Sloveniji zagoreli številni kresovi, medtem ko se bodo v ponedeljek zvrstile prireditve in slovesnosti. Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič je v poslanici ob prazniku dela vsem državljankam in državljanom zaželel veliko znanja, delovnega zagona in ljubezni do dela ter ljudi. Hkrati pa je zapisal, da mora Slovenija postati država, kjer ima vsak pravico in možnost delati ter z delom preživeti sebe in družino.

Razstava eksponatov iz nekvašenega testa Kruh je življenje

V zaselku Sveti Martin na Brjah bodo v cerkvici sv. Martina danes ob 15. uri odprli razstavo umetniških eksponatov iz nekvašenega testa avtorja Nenada Breškija z naslovom Kruh je življenje. Razstava bo na ogled do 7. maja.

Ob trendu napovedujočih prerokb, kakor jih zasledimo od proameriških avtorjev, v primeru Fu kuyame in njegove knjige Konec zgodovine ali Huntingtonove knjige Spopad civilizacij, ki bi jo lahko pomensko prevedli tudi v Smrt civilizacij, so ideje ali tudi paradigme, ki jih izpostavljajo navedeni avtorji, včasih povsem nekritične ali vsaj v nekaterih sklopih. Na oltar izpostavijo (zahodne) ideje, ki so za človeštvo šokantne, in to v slogu: to je edina resnica, ki vam je na voljo. Koliko zaslužijo s temi idejami, je druga stvar.

Te ideje trenutno spominjajo na »refomatorske« ideje, le to je dobro in nič drugega. Le tako in v to smer se vrti mlinsko kolo. In nič drugače. Vštric z vsemi temi prepričevanji ubogega modernega človeka stopajo mediji, ki v vsakodnevnem opozarjanju nase in kovanju dobička za svoje lastnike, družbene mogotce ali tekoče vlade, ponujajo senzualistične naslove s povsem plehko vsebino ali vsebino, ki je povsem negativistična (opis nesreč in ostalega). Mere dobrega okusa so prešle že vse meje.

Iz zadnje številke Karme plus

Bik, drugo znamenje zodiaka, se začenja 20. ali 21. aprila in traja do 21. maja. To je čas, ko je pomlad v najvišji točki, narava je prebujena, vse je v cvetju, vlada umirjenost, sproščenost in lepota. Zaradi vsega tega je Bik simbol velike čutnosti in pretiranega nagnjenja k vsakovrstnim užitkom. Umetnost je področje, kjer so njegove lastnosti lahko najbolje izkoriščene. Nemalokrat je predstavljen kot pastir govedi, izjemne lepote in prekrasnega, milega glasu, ki s svojo glasbo in glasom očara svojo okolico.

Bik je domovanje planeta Venere, v izgonu pa se v Biku nahaja Luna, zato ga astrologija prišteva med najbolj plodna znamenja, saj je vse kar vzklije v tem času trajno in služi kot osnova za vse nadgradnje.

Oven kot prvo znamenje in začetnik novega letnega ciklusa pomeni prvinsko energijo, Bik pa je simbol vsega tistega, kar je ta energija začela oziroma sprožila. Posreduje animalno naravo, instinktivnost in čutnost, življenje želi čimbolj uživati. Njegov značaj je velikodušen, trden in vzdržljiv, s svojo veliko življenjsko močjo je sposoben marsikaj spremeniti.

Včasih,
ko plešem po vesolju,
čutim,
da lahko bi vse spremenil.

Pretrgal bi pajčevino,
razbil okove,
ki držijo me na tleh.

Ustavil bi nered v duši,
razvozljal bi uganke v glavi.

Ločil bi se od telesa
in ga povabil na ples.

Japonski železniski koncern JR EAST naj bi razvijal prvi prototip vlaka s pogonom na gorivne celice na svetu, ki naj bi ga dokončali že v juliju, so konec minulega tedna po navedbah nemške tiskovne agencije dpa sporočili iz omenjene japonske družbe. Medtem ko želežniski promet običajno poganja elektrika, pa naj bi energijo za ta alternativni pogon sprožila kemična reakcija med vodikom in kisikom, kar naj bi po zagotovilih družbe manj obremenjevalo okolje.

Na tej strani lahko podpišete peticijo proti davku na knjige...

http://www.peticija.si/index.php

Le javnosti ni treba vznemirjati

Medtem ko Slovenija še čaka na povabilo k sodelovanju pri presoji okoljskih posledic plinskega terminala offshore španske multinacionalne družbe Endesa sredi Tržaškega zaliva, so formalni postopki za pridobitev soglasja h gradnji drugega terminala tipa inshore (terminal na kopnem) konkurenčne španske družbe Gas Natural v Žavljah pri Miljah že v zaključni fazi ocenjevanja vplivov na okolje.

Bern Jurečič iz zadnje številke Karme plus

Pred dnevi se je po eni od ljubljanski vpadnic peljal bleščeč avtomobil. Od ostalih vozil na cesti je bil različen do take mere, da je prav moral pasti v oči. Ne posebno velik, škatlast in poln robov nikakor ni spominjal na svoj nekdanji ugled. Prav nasprotno bi ga danes lahko gledali z nekakšnim pomilovanjem, mlajša generacija bi temu nemara dodala celo prezir. A ta avtomobil nekdaj ni bil karsibodi - natanko štiri desetletja nazaj je bil renault 16 eden od največjih in najbolj elegantnih avtomobilov na naših cestah, poln tehnoloških novotarij, o katerih so časopisi pisali prave hvalospeve. Danes pa - danes je nekdanja prestižna "šestnajstica" nekaj takega kot škatla.

A NEKDAJ JE BILO DRUGAČE …

Stavek, ki smo ga v različnih okoljih in okoliščinah slišali že tolikokrat, da se kar malo nasršimo. Kajti, če drugega ne, nas spominja na pridige staršev, tet ali starih staršev o tem, kako je bilo včasih še lepo in vse v redu, danes pa svet samo nori. In vedno smo ob tem malo priprli ušesa in počakali, da je šlo mimo, saj se s seniorji kregati res ne spodobi, poleg tega smo bili mnenja, da se jih itak ne da spremeniti, torej …

Indijanska potilnica je najstarejši obred o materi Zemlji, stara je toliko kot indijanska ljudstva.Še vedno je ohranjena v prvobitni obliki. Potilnica je prostor očišcevanja, zdravljenja, skromnosti in odpuščanja, prostor, kjer se znova povežemo s stvarstvom.

Kaj je obred? Izrazati samega sebe iskreno!

Obred je dogodeg v določenem trenutku, ki vsebuje enkratnost in neponovljivost vsakega bitja, četudi je človek ali voda ali kamen. Obred je živ in enkraten del življenja samega. Vsak najmanjši delček življenja je svet, bez njega bi bilo življenje drugačno. Vse v našem obstoju je dogodek, ki ima pomen. Ko se zavemo svetosti vsega, kar obstaj, čutimo vsak trenutek, vsak dogodek kot obred.

Dragoceni smo kot ljudje. V vsakem od nas je dar. Ta dar čaka, da ga bomo prebudili. Toda kako ga prebuditi? To se zgodi, ko se povežemo z materjo Zemljo in vesoljem. Ko se zavemo vseh svojih sorodnikov, jih začenjamo čutiti in nas šesti čut se prebudi. Prebudi se zdravilna moč v nas, postanemo “zdravilo, ki hodi.” Biti človek, pomeni vsak trenutek uresničevati svoje resnične človeske potenciale.

Samo pogledam te v oči
in takoj vem kako blizu
svojemu srcu si ti,
ali govoriš iz glave,
ali iz svojega srca,
ali tvoj glas res prinaša ta mir,
sporočilo milega ti Boga,
ali pa ti prinaša le zbir,
tvojega brezveznega nakladanja.

Ne gradi prijatelj življenja,
samo iz kulis potemkinovih vasi,
notranji dih življenja te lahko okrepi,
tvoje srce te lahko skozi tvoj dih umiri,
doda ti ta dišeči vonj tvoje mile ti večnosti.

Piše: Marko Pogačnik

Človeku se zdi, da hodi po površini zemlje, da se planet Zemlja nahaja pod našimi nogami. Nikakor ne! Človek živi skupaj z drugimi bitji narave znotraj Zemlje. Zemlja nas obdaja. Zemlja ni samo prst in trda kamnina pod našimi nogami. Tudi ozračje, v katerem se kopamo, je del Zemlje. Snov Zemlje se v obliki atmosfere širi visoko nad našimi glavami. Dejansko živimo v objemu Zemlje.

Slednje velja za materialno raven bivanja. Na vitalno-energijski ravni je še bolj očitno, da človek živi znotraj zemlje. Vse kar okrog nas in v nas obstaja, žarči. Elektrika bivanja nas vse povezuje. Iz energijskih polj, ki nas obdajajo, se ne moremo izvzeti. Živimo znotraj prepleta Zemljinih energijskih polj. Kaj pa zavest? Zemlja je gigantska krogla zavesti, inteligenca, ki uravnava vsak atom, vsak drobec biti in hkrati celoto bivajočega. Vsak izmed nas je vpet v pretakanje misli Zemlje, pretakanje, ki smo ga poimenovali "življenje". Hkrati vsakdo predstavlja eno od inteligenčnih vlaken Zemlje, agens znotraj njene celovite zavesti. Ali po tem takem ni očitno, da živimo znotraj Zemlje?

»Prišel bo čas, ko boš v sebi našel tisto, kar iščeš… « je dejal Popotnik. »Prišel bo čas, ko ne boš več obremenjen s svojimi mislimi… Pusti mislim, da gredo svojo pot. Osvobodi svoj um in prisluhni…«
»Čemu?« je vprašala Ocean.
Popotnik se je ozrl k njej in se komaj opazno nasmehnil. »Zapri oči in prisluhni… Prisluhni… mestu.«
Ocean je zaprla oči.
Prisluhnila je.

Skozi mešanico človeškega govora, hupajočih in brnečih avtomobilov, glasbe in vsakdanjega ropota, je zaslišala nežno pihljanje vetra, ki se je poigraval ob vogalih zgradb, stresal liste redkih dreves in se lahkotno dvigal v višave.

»Kaj čutita?« je vprašal Popotnik.
Eden se je namrščil. Občutek, ki ga je zaznal na prostem, ni bil enak temu, ki ga je občutil sedaj.

Nekaj ni bilo v redu.

Pred poletjem hujša vse, kar leze in gre: mamice, mladenke, deklice v osnovni šoli - Štetje kalorij in minut vadbe, da se znebiš kilogramov in kalorij, ter nalivanje z vodo - Stradanje kot manipulacija s telesom in obvladovanje ega - Stvari lahko uidejo nadzoru, vedo tisti, ki so se izstradali do kosti in so gledali smrti v obraz - Uroševa zgodba kaže, da imajo težave s hrano tudi fantje

"Od zadnjih štirih let sem, če seštejem, skoraj dve preživel po bolnišnicah zaradi težav s hranjenjem. V vsem tem času me je poklicala samo ena sošolka in me vprašala, kako se počutim. Še sedaj mi je ob pogledu na sliko z maturantskega plesa hudo, da bi zajokal. Plesati seveda nisem mogel, saj sem bil celo zadnje leto gimnazije v bolnišnicah. Celo hodil sem tedaj komaj. Na maturantskem plesu sem imel že okoli 40 kilogramov pri 176 centimetrih višine. Vrtelo se mi je, komaj sem obvladoval hojo, vse je bilo prenaporno. Pri manj kot 35 kilogramih sem bil pred smrtjo - prevladala je želja po življenju. Dolgo sem sebi in okolici prikrival, da je z mojim zdravjem nekaj hudo narobe."

Delavnica postavitve rastočega vrbovega objekta, ki je potekala v ljubljanskem Botaničnem vrtu od 19.4.-21.4.2006,je bila namenjena počastitvi dneva zemlje in darilo Botaničnemu vrtu.

Obenem pa gre tudi za predstavitveni delček tovrstnega oblikovanja in ustvarjanja.
S to idejo je prišel v Slovenijo Jan Deicke, nemški umetnik, ki je pred dvema letoma vodil delavnico šole uporabnih umetnosti Famul Stuart iz Ljubljane.

Njegovo delo krasi igrišče enote vrtca Zelena jama, na Fužinah in maja letos praznuje drugo obletnico- rasti. Gre za edinstveno delo in čudovito idejo, ki ima prihodnost.

Anica Eržen

Piše: Helena Prosenc

Eden najmanj zaželenih stranskih učinkov razvoja je porast količine odpadkov, ki je v korelaciji s porastom BDP. Od leta 1980 je v razvitih državah rast BDP dosegla 40%, prav toliko pa je narasla tudi količina odpadkov. Po napovedih naj bi do leta 2020 rast BDP dosegla stopnjo 70–100%, glede na današnje stanje, kar pa po dosedanjem razmerju 1 : 1, pomeni prav tolikšno rast količina komunalnih odpadkov. Zaradi teh razlogov je soočenje s problematiko odstranjevanja oz. zmanjševanja količine odpadkov ena poglavitnih nalog lokalnih skupnosti, nacionalnih programov, v končni fazi pa tudi vsakega posameznika.

Strokovnjaki, politika, nevladne organizacije in podjetniki iščejo različne rešitve. Ena od teh je Zero waste manegment – sistem ničelne stopnje. To je ideja zmanjšanja količine odpadkov na izvoru na ničelno stopnjo.