Generalna konferenca Unesca je leta 1991 predlagala generalni skupščini ZN, naj 3. maj razglasi za svetovni dan svobode tiska. Unesco je istega leta sprejel resolucijo o promociji in razširjanju svobode tiska na svetu, v kateri je poudarjeno, da so svobodni, pluralni in neodvisni mediji temeljna sestavina vsake demokratične družbe. Svoboda medijev je tudi v Sloveniji v zadnjem času pogosta tema; med drugim so v javnosti veliko prahu dvignili vladni predlogi sprememb medijske zakonodaje.

Vsako leto 3. maja novinarske organizacije po vsem svetu opozarjajo oblasti k spoštovanju svoje zaveze svobodi tiska, pa tudi javnost k zavedanju o vlogi svobode tiska za razvoj in ohranjanje demokracije.O razmerah v slovenskih medijih, ki jih pretresajo kadrovske spremembe v upravah in na uredniških mestih, se je v torek izreklo Društvo novinarjev Slovenije. V izjavi za javnost so ocenili, da Slovenije ni več moč prištevati med države, kjer lahko novinarji in mediji delujejo neovirano. "Svoboda medijev je v Sloveniji načeta, s tem pa tudi temelji demokratične ureditve v državi," so opozorili.

Kot so pojasnili, namreč v posameznih medijih še vedno prihaja do razrešitev iz političnih razlogov. Novinarji so tako iz političnih kot kapitalskih razlogov izpostavljeni osebnim diskreditacijam in grožnjam, da bodo odpuščeni, premeščeni oziroma da jim bodo znižali plačo, če se ne bodo podredili zahtevam politično nastavljenih uprav in urednikov, navajajo v DNS.

Društvo je sicer že ob lanskem dnevu svobode tiska opozorilo predvsem na sporne rešitve v zakonu o RTV Slovenija, ki ga je na koncu potrdila tesna večina volivcev na referendumu septembra 2005. V začetku letošnjega leta pa je bila v ospredju novela zakona o medijih, kjer je imela novinarska skupnost največ kritičnih stališč do širjenja pravice do popravka, kar bi bilo po mnenju društva lahko celo ustavno sporno.

Svoboda medijev je bila tudi ena od tem političnih soočanj med vladno koalicijo in opozicijo, ki so se zgostila ob različnih interpretacijah poročila State Departmenta o svobodi medijev v Sloveniji, ki je v javnost prišlo v začetku marca. Medtem ko je poslanec največje vladne stranke SDS Branko Grims poročilo bral kot pozitivno za Slovenijo in kot spodbudo za nadaljevanje sprememb medijske zakonodaje, so predvsem v opozicijski LDS argumentirali, da poročilo pritrjuje ocenam o zmanjševanju standardov medijske svobode.

V koaliciji so poudarjali predvsem tisti del poročila, kjer je omenjeno, da poročanje medijev ne odraža dovolj široke palete političnih stališč, medtem ko so v opoziciji opozarjali na del poročila, ki govori o vplivu države na medije prek lastniških deležev in na povečan vpliv vlade na RTVS.Nadaljevanje žolčnih razprav o razmerah v medijih, v katerih je bila v zadnjih tednih predvsem v novinarski javnosti v ospredju zamenjava urednika Sobotne priloge Dela Ervina Hladnika Milharčiča, je znova pričakovati 10. maja, ko bo odbor državnega zbora za kulturo, šolstvo in šport v drugi obravnavi razpravljal o noveli zakona o medijih.
www.dnevnik.si