Bilo je nekoč davno pred davnimi časi, ko smo se kot popolna bitja odločili involirati. Tako involirali smo do točke atomske zavesti ali pa še manj. Sedaj smo v fazi evolucije. Zakaj se nam mudi in kam se nam mudi, slej ko prej bomo doživeli popolnost tu na Zemlji, potem pa naprej, kajti popolnost je zopet relativna, če jo primerjamo z neskončnostjo evolucije. Le kje je konec evolucije, če je vesolje neskončno, potem poteka evolucija v neskončnost. Tako bomo v neskončnosti postali neskončnokrat popolni. Tako je nekdo danes v zavesti naprednejši, a "jutri" boš mogoče ti, ker tudi evolucija zavesti nekje poteka hitreje, nekje pa počasneje. In tudi neskončnokrat smo involirali in evolirali. Tako igramo igro, ki smo jo že neskončnokrat odigrali.

"Bili smo Bogovi, pozabili smo, da smo Bogovi, in zopet spoznali bomo, da smo Bogovi.

Izdelujem raziskovalno nalogo z naslovom Odnos do alternativne medicine. Cilj naloge je, s pomočjo krajšega vprašalnika, preveriti odnos množic in posameznih skupin do različnih alternativnih oblik zdravljenja, ki so danes vse bolj pogosto v ospredju. Prosim, če si lahko vzamete 5 minut in izpolnete vprašalnik, ki ga najde na http://www2.shrani.si/files/oamvpras372317.doc
Prosim, če mi ga posredujete na liquider@email.si do 9. aprila, 2006.
Najlepša hvala. Kernc

P.S. Ko kliknete na link, se vam odpre okno in tam označite, da želite datoteko shraniti na svoj disk. Nato odprete shranjeni dokument in odgovore označite z odebeljenim tekstom ali z kakšno barvo, nato shranite spremembe in to datoteko nato pripnete v pošto, ki jo pošljete na zgornji E-naslov.

Zdravniki pozivajo k več raziskavam, ki bodo pod drobnogled vzele vpliv deodorantov na razvoj raka na dojkah.

Najnovejša študija je namreč pokazala, da so kemikalije, ki so prisotne v deodorantih, sposobne prodreti skozi kožo in posnemati oestrogen - proces, za katerega je znano, da povečuje nevarnost razvoja raka na dojkah.

Dr. Philippa Darbre z univerze Reading k nadaljnjim raziskavam poziva različne znanstvenike, da bi z njihovo pomočjo strokovnjaki lahko ocenili, ali takšen proces dejansko povečuje možnosti razvoja bolezni.

Glede človeških zmogljivosti je veliko neznank, ki nastopijo, ko gre samo še za bolečino in odrekanje. Kako se prisiliš, da nekaj narediš? Opomniš se, da izpolnjuješ svojo obveznost, da daješ najboljše od sebe in da se vsi dosežki rodijo iz žrtvovanja.

Izkušnja trpljenja je kot izkušnja odkrivanja, ko najdeš nekaj nepričakovanega in razkrivajočega. Ko odkriješ skrajne meje bolečine ali strahu ali negotovosti, doživiš vseobjemajoč občutek, širjenje svojih zmožnosti.

Bolečina je dobra, ker spodbudi telo in dušo, da se izboljšata. Skoraj tako je, kot bi ti nekaj v podzavesti govorilo: »Zapomnil si bom to, zapomnil si bom, kako boli, in povečal bom svoje zmožnosti, da naslednjič ne bo več tako zelo bolelo.« Telo gradi na izkušnjah, tako da bosta telo in značaj, ki sta že prestala en Tour de France, naslednje leto boljša, ker imata spomin, na katerem lahko gradita. Morda enako velja tudi za življenje.

Nauk, ki sledi kot moralka tega pisma, se imenuje filozofija Charlesa Schultza, umetnika, ki je ustvaril Charlieja Browna (lik iz risanke).
Ne odgovarjajte na postavljena vprašanja z vso resnostjo, dovolj bo, če si poskusite zamisliti odgovore.
Samo preberite ta članek do konca in dojeli boste bistvo sporočila.

1. Naštejte pet najbogatejših ljudi na svetu.
2. Naštejte zadnjih pet zmagovalcev na tekmah svetovnega pokala v smučarskih poletih.
3. Poizkusite se spomniti imena zadnjih petih Miss Slovenije.
4. Naštejte deset oseb, ki so dobile Nobelovo ali Pulitzerjevo nagrado.
5. Naštejte vsaj pet dobitnikov Oskarjev za najboljšega igralca ali igralko iz zadnjih pet let.

No, kakšen je rezultat?
Bistvo je v tem, da si večina izmed nas ne zapomni včerajšnje senzacije.
Saj ti, ki se jih niste mogli spomniti ali pa se samo niste mogli spomniti njihovih imen, niso zgube; govorimo o najboljših na svojem področju.
Ampak aplavz utihne. Slava zbledi.
Nagrade izgubijo sijaj. Dosežki se pozabijo...

Zdaj pa še en (podoben) kratek kviz, za dosego boljših rezultatov:

Zdravo pozitivci

V obdobju, odkar smo se zadnjič takole brali, je preteklo že kar nekaj vode. Vsak teden se mi/nam dogaja toliko odličnih stvari, da vedno obljubim, sedaj pa moram res napisati dnevnik … in potem, hm potem, pa vedno vsaj malce odložim zadevo, no nadaljevanje verjetno poznate, mine lahko tudi nekaj tednov, da se odločim, da vam prenesem nekaj dobrih dogodkov, ki so se zvrstili.

Začnimo z zadnjo in hkrati tudi najbolj noro stvarjo, kar sem jih doživel v zadnjem obdobju. Od njegovega prihoda nazaj domov v Slovenijo, se je marsikomu odprl nov svet, marsikdo je lahko občutil to slast domišljije in svobode, ki jo je Matej prinesel s svojega potovanja po svetu. No to pa še ni vse. Matej je prinesel tudi ene najbolj čudovitih in čistih vizij zadnjega časa.

In sicer www.ensvet.org. Ko to bereš, te kar malo sune, da model ni ravno čisto prepričan, če ve kaj pomeni, ampak ker je toliko zasanjan in tako odločen v tem, da to uredi, se samo nasmehneš, ker veš, da se bo to zgodilo.

Z današnjim dnem bo začel delovati svetovalni telefon "CINDI pomoč pri opuščanju kajenja". Kadilkam in kadilcem, ki se ne odločajo za organizirane oblike odvajanja od kajenja v zdravstvenih domovih, potrebujejo pa podporo v času odvajanja oziroma iščejo nasvet, kako opustiti to razvado, bo telefonska številka 01 230 73 70 na voljo vsak ponedeljek, sredo in petek med 17. in 20. uro.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo danes odprlo brezplačno anonimno modro številko 080 15 52, na katero bodo lahko poklicali otroci in mladostniki v primeru izkušnje z nasiljem, so sporočili z ministrstva. Telefon Petra Klepca, kot se številka imenuje, bo odprt 24 ur, pogovor pa bo usmerjal strokovnjak in spodbujal k iskanju možnih rešitev. Na ministrstvu nimajo točnih podatkov o tem, koliko otrok je izpostavljenih nasilju. Navajajo pa, da sedem kriznih centrov za mlade v Sloveniji prejme na leto okoli 8000 klicev otrok in mladostnikov.

Oddelek za prebivalstvo pri Združenih narodih je zmanjšal svojo napoved o porastu števila ljudi, ki bodo leta 2050 živeli na zemlji. Pred dvema letoma so napovedali, da bo število prebivalcev našega planeta leta 2050 znašalo 9,3 milijarde, v najnovejši napovedi, pa predvidevajo, da bo ta številka za 400 milijonov manjša, se pravi 8,9 milijarde ljudi. Vzrok za takšno napoved je povečana stopnja smrtnosti zaradi AIDSA in zaradi zmanjšane stopnje plodnosti. Pri tem navajajo, da bo do leta 2050 za aidsom umrlo 278 milijonov ljudi, čeprav predvidevajo zmanjševanje verjetnosti okužbe.

»HIV/AIDS je bolezen množičnega uničevanja«, je poudaril direktor urada za prebivalstvo pri ZN Joseph Chamie. Povedal je še, da za je za posledicami virusa HIV umrlo več ljudi, kot v vseh vojnah v zadnjih desetih letih.

Kljub uničojočem delovanju AIDSA, se bo prebivalstvo v nerazvitih državah do sredine tega stoletja povečalo, ravno zaradi visoke stopnje plodnosti v teh državah.

V novih Misterijih www.misteriji.si

Človek že od nekdaj poizkuša razvozlati skrivnost spočetja in rojstva

Razkriti skrivnost rojstva pomeni razvozlati posebno govorico, s katero bodoči otrok komunicira s "planetarnimi božanstvi". Seveda pa moramo najprej dokazati, da se dialog med nerojenim otrokom in kozmičnimi silami dejansko vzpostavi. Če to drži, to pomeni, da otrok vsaj delno vpliva na porod. Po mnenju znanstvenika Michela Gauquelina, ki je na to temo opravil obsežno raziskavo in napisal tudi knjigo, naj bi fetus dejansko imel odločilno vlogo.
Avtor mehanizme poroda primerja z delovanjem avtomobila. Kdo zažene motor in kdo z njim upravlja? Zakaj se nekega dne, devet mesecev po spočetju, materin organizem loči od bitja, ki ga je vse dotlej varoval v svojih nedrjih?

Kot v svojem delu pojasnjuje Gauquelin, so številne raziskave uspele razvozlati skrivnost ure rojstva. Še posebej zanimiv je naslednji paradoks: človeški organizem poizkuša vsak tujek izločiti iz telesa, zaradi česar mnoge presaditve ne uspejo, plod pa se v materinem telesu ohrani devet mesecev. Potemtakem mora obstajati neke vrste fiziološka zavora, ki to omogoča. Če omenjeni mehanizem skušamo ponazoriti z avtomobilom, lahko rečemo, da se tudi avto ne more spustiti po hribu, če je zavora dobro zategnjena. Torej se lahko upravičeno vprašamo, katera fiziološka zavora omogoča, da se nekega določenega dne, ob določeni uri, začne porod. Tako kot vozilo potrebuje motor, tudi otrok potrebuje "nekaj", kar mu omogoča, da ob določenem času pride iz materinega telesa. Tisti "nekaj" je nedvomno materin uterus ali maternica. Kot je znano, je maternica močna mišica, ki s svojim močnim krčenjem predstavlja gibalo poroda. Toda kdo, ali bolje rečeno kaj je tisto, kar sproži maternične popadke in vodi porod? Je to fetus?

Zrel za pravega moškega, vendar ne po letih. Po letih je komaj dosegel tisto ta pravo polnoletnost. Vendar njegov duh ve, da temu ni tako.

»Ah, ženske in tista ena sama. Ko sem jo zagledal, sem vedel, da bo moja. Prvi trenutek sem takoj vedel. In tako je tudi bilo. Razvajena Ljubljančanka, hči velikega »biznisa«, kar se njene mame tiče in hči velike zaščite, kar se tiče njenega očeta – kulturnika. Jaz pa tako, napol kmet, bi lahko rekel. A sem vedel, da bo moja. Pustila je celo tistega, z odlično izobrazbo, če začnem prav govoriti o merilih meščanske družbe. Ah, sama meščanska kri se je prelevila v njej.

Jaz pa, kot sem že povedal, ravno obratno. Sin velikega »mafijozota« in mame, ki se je vsega bala dokler ni vse skupaj hudo razpadlo. Zato sem zrasel v to, kar danes sem. Vajen sem krutega življenja, čeprav na ta način sem lahko spoznaval in se uril resnice iz vseh zornih kotov. Ni čudno, da sem pristal v vodah, kjer lahko pomagam drugim, čeprav nisem ravno zadovoljen, ker ni pravega »fidbeka«, kajti preveč »frustracij« nosijo v sebi vsi ti napol odrasli otroci. In preveč so razvajeni, da bi lahko naredili zase kaj več od tistega, v kar jih že potegne.

Piše: Miha Jensterle

Odnos do vode

Antropocentrični pogled na vodo ima človek, kateremu je vseeno, ko od žeje ali strupa umira okolica in ki neprizadeto hodi mimo zastrupljenih rek, poginulih živali, saj ne opazi raja, ki se spreminja v puščavo... Skrbi ga, humanista, le za 'človeka' in njegovo 'zdravo vodo', a za preostalo naravo ga boli k....

Ekološki pristop vodo dojema, kot živo bitje, brez katere življenje na zemlji ni možno. Imunizator vseh živih bitij, ki povezuje življenje na planetu. Živemu bitju odreči vodo ni le neetično dejanje, temveč pomeni umor. Vode zato nikoli nikomur ni moč odreči v okviru življenskih potreb. Niti rastlini, niti živali, niti sočloveku.

Zato ekologa ne skrbi le pitna voda za človeka, temveč ga boli pogin ptic in rib v polmrtvih rekah, izginjanje raznolikosti narave zaradi ropanja okolja in sočloveka, niti mu miru ne dajo ekološke bombe – koncentracija strupov – smetišča - na katerih bivamo...

Poročilo o javni razpravi na temo »NACIONALNA IDENTITETA V EVROPI«

Mladinsko informacijski center in Rafaelova družba sta organizirala Javno razpravo o prihodnosti Evrope na temo »NACIONALNA IDENTITETA V EVROPI«. Okrogla miza je potekala v četrtek, 30.marca 2006 ob 19 uri, v prostorih Duhovnega središča sv. Jožefa na Poljanah, Zrinjskega ulica 9.

Pri razpravi sta sodelovala profesorja Filozofske fakultete doc. dr. Bojan Žalec, profesor za Zgodovino slovenske filozofije in dr. Dean Komel, redni profesor za sodobno filozofijo in filozofijo kulture.

Vabimo vas, da se 4. 4. 2006 ob 18 uri v Grand hotelu Union, v Modrem salonu udeležite javne tribune, ki jo soorganiziramo predstavniki Junijske liste (glej:www.junij.si), Slovenske zveze za tobačno kontrolo (glej: www.tobak-zveza.org) in predstavniki nekaterih študentskih organizacij, ki delujejo na področju tobačne kontrole.

V letošnjem letu bomo izvedli skupaj z drugimi sorodnimi organizacijami, ki jih bomo vabili k skupnemu delovanju, predstavitve o tobačnem evru. Aktivnosti se bodo zaključile predvidoma 31. 5. 2006, ob svetovnem dnevu brez tobaka.

Pod pokroviteljstvom Mestne občine Koper in Občine Piran je 30. marca 2006 Društvo za enake možnosti POEM Koper pod vodstvom koordinatorke, pisateljice in pesnice Isabelle Flego organiziralo predstavitev ženske ustvarjalnosti dveh narodnosti v Palači Manzioli v Izoli, na kateri so se z močjo besede predstavile avtorice: Tura Bevitori, Alferija Bržan, Ines Cergol, Amina Dudine, Isabella Flego, Mateja Kocjančič, Ondina Lusa, Tatjana Malec, Maria Palakovič, Liviana Paropat, Marinella Alba Reja, Cesarina Smrekar in Vera Vezovnik. Predstavitev je povezovala goriška pisateljica in pesnica slovenskega rodu Claudia Voncina v sodelovanju z Italijansko Skupnostjo Dante Alighieri Izola.

Prireditev je potekala v živahnem vzdušju, ki so ga ženske pričarale s pestrostjo svojih avtorskih del, nekatere z iskrivostjo istrskega narečja v poeziji in prozi, v jezikih obeh narodnosti. Voditeljica Claudia Voncina je v literarni delavnici, ki se je odvijala že pred prireditvijo, podala krajšo recenzijo del vsake avtorice in vodila zanimiv pogovor o literarnem ustvarjanju z vsako posebej. Recenzijo del avtoric je podala tudi na sami prireditvi.

Slovenke smo prvi časopis dobile že konec 19. stoletja, prvo doktorico znanosti leta 1907, volilno pravico po drugi svetovni vojni, pravico do svobodnega odločanja pri rojstvu otrok v začetku osemdesetih in v ustavi je jasno zapisano, da je diskriminacija na podlagi spola prepovedana. Kljub temu se v praksi dogaja, da ženske zaradi odločitve za materinstvo ne dobijo službe ali jo izgubijo, delodajalci pa moške raje zaposlujejo, tudi če so manj kvalificirani kot njihove ženske kolegice.

Maja Murko, direktorica področja Iskanje in selekcija pri mednarodnem podjetju Adecco, pravi: "V Sloveniji malo očetov izkoristi očetovski dopust in tudi praksa, da bi vzeli dopust za varstvo otroka namesto mame, ni pogosta. Pričakuje se, da očetje delajo, torej morajo biti v službi. Dokler bo takšno razmišljanje in praksa, bodo moški pri zaposlovanju v prednosti." Vendar to ni edini problem. "Glavni problem vseh mladih je pomanjkanje delovnih izkušenj, kar je predvsem družbeni problem," dodaja Maja Murko. "Delodajalci zaradi vse večje konkurence in boja za obstanek na trgu iščejo osebe z določenim znanjem, izkušnjami, mrežo poznanstev, takšne, ki se bodo hitro prilagodile na novo delovno mesto in začele kazati dobre rezultate. Zaposliti mlado osebo brez izkušenj pomeni več angažiranja, izobraževanja, daljši rok za doseganje nekih višjih ciljev."

Piše: Zoran Mihajlović

Grški filozof Plotin: "Dvigal sem se iz telesa, v samega sebe, postajal zunanji vsem drugim stvarem in osredotočen na sebe, opazujoč čudežno lepoto. Potem pa sem se, bolj kot kdaj, začel zavedati svoje enotnosti z najbolj vzvišenim redom."

35 letna meditantka: "Nenadoma sem se znašla v nenavadnem položaju. Na svoje telo sem gledala iz kota sobe. Preveval me je občutek neizmerne lahnosti in svobode."
Ste kdaj že vtipkali črke OBE (out of body experience - izventelesne izkušnje) v kakšnega od večjih svetovnih internetnih iskalnikov? Ne bodite presenečeni, če se bo številka najdenih strani, ki se tako ali drugače dotaknejo te teme, gibala nekje med sto tisoč in milijon, odvisno od iskalnika. Gre za področje, ki v zadnjem času priteguje vse več ljudi. To deluje spodbudno tudi na vse tiste, ki so izventelesno izkušnjo že imeli, pa zaradi osebnih zadržkov tega še niso povedali nikomur. Tako se pojavlja vse več pričevanj, ki potrjujejo realnost te, na videz nenavadne, izkušnje. Da pa to ni področje, ki bi bilo rezervirano le za sodobni čas, je razbrati iz prenekaterih duhovnih in religioznih tradicij, ki so takšne izkušnje beležile kot običajni del duhovne prakse. Postopoma se s tem vprašanjem bolj odprto srečujejo tudi zdravniki in znanstveniki.

Eden odmevnejših člankov na to temo je bil pred nekaj meseci objavljen v britanski reviji Nature. V njem nevrolog Dr. Olaf Blanke opisuje zanimivo doživljanje izventelesne izkušnje, do katere pri neki pacientki prihaja ob stimulaciji določenih možganskih centrov desnega korteksa s posebnimi elektrodami. Ker je izkušnja ponovljiva, hkrati pa se pojavlja v okviru nadzorovanega eksperimenta pod okriljem resne zdravstvene ustanove, je postala zanimiva tudi za znanstvene kroge.

SPOROČILO MEDIJEM

"KOČEVSKI GOZDNI MED" z označbo geografskega porekla uspešno zaključil postopek registracije

"Združenje kočevski med" je v ponedeljek, 27. marca 2006, v Kočevju organiziralo javno predstavitev uspešno zaključenega postopka certificiranja kmetijskega proizvoda z označbo geografskega porekla, "KOČEVSKI GOZDNI MED". Ob tej priložnosti je bil združenju svečano podeljen certifikat s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Začetek aktivnosti za zaščito blagovne znamke z geografskim poreklom "Kočevski gozdni med" sega že v leto 1999, ko je združenje pripravilo elaborat o razvoju te blagovne znamke z zaščitenim geografskim poreklom. "Po vseh birokratskih postopkih nam je konec leta 2005 uspelo registrirati blagovno znamko in naš trud je bil več kot poplačan," je poudaril Dragan Stijepić, predsednik Združenja kočevski med.

Piše: Bojan Schwentner

Aforizme na to temo sem že imel v predzadnji knjigi- KOZA CELA, VOLK VSEGA SIT (2000).:

Vreme je tisočletja vplivalo na nas. Končno smo mu - vrnili.

Nafta poganja človeštvo. Smo zato obsojeni na - notranje izgorevanje ?

Težko muhi enodnevnici, če ima slab dan.

Bil je skrit talent. Nikoli ga niso našli.

Ali je astronavte na Luni ponoči nosila - Zemlja ?

Škofijska karitas Maribor je lani razdelila za 167,3 milijona tolarjev pomoči. Pomagali so 5130 družinam, 1569 otrokom, 3139 ostarelim in 129 brezdomcem. V mariborski škofiji je lani 1624 prostovoljcev zbralo kar 53 ton hrane, 46.882 kosov oblačil, 1040 kosov pohištva in 15.047 kosov šolskih potrebščin. V terapevtsko - pripravljalnem centru na Ptuju so opravili 1597 storitev, v ambulanti 70, v sprejemališču za brezdomce pa 6493 v dnevnem sklopu in 7655 v higienskem sklopu. V Portorožu je letovalo 12 družin in 25 otrok.

V soboto, 25. 3., se je v zapuščeni tovarni Rog začela izvedba novega socialnega programa ter odprla pobuda za začasno uporabo tovarne z namenom izvajanja neprofitnih in neuveljavljenih dejavnosti.

Ne gre za klasično zasedbo prostora, temveč le za začasno spremembo njegove namembnosti. 7000 kvadratnih metrov, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana in so že 15 let prepuščeni propadanju, nameravamo samoiniciativno usposobiti za neodvisno produkcijo nepridobitnih kulturnih in socialnih vsebin. Dokler MOL ne zastavi jasne strategije za reševanje problematike tega praznega prostora in ne začne z njenim izvajanjem, ga želimo odpreti za vse zainteresirane posameznike, posameznice in skupine, ki se ukvarjajo z neprofitno dejavnostjo na različnih področjih.

Piše: Bojan Schwentner

Vi, ki to berete, niste tipični Slovenclji. Tipični Slovencelj o samem sebi noče ničesar grdega slišati ali brati. Kot tak je nesprejemljiv za kritiko. Če je kje kaj narobe, so za to vselej krivi drugi.

Oni to delajo, oni so krivi, ona je to rekla, on je to naredil. Ali pa v stilu-veš kaj je rekel, veš kaj vse je počel, veš kaj delajo in podobno.

Tipični Slovencelj torej vse probleme projecira na druge. Kdo bi lahko bili ti drugi, se redko ali nikoli podrobno ne izve. Kajti, prisotni pri šanku, v službi, v družbi, so vselej izvzeti. Da ni zamere.

Tipični Slovencelj sicer občasno pokaže s prstom na to in to, če slučajno opazi, da to ne bi škodovalo njegovemu žepu ali ugledu. In si tako dviguje ego. Na tistih, ki so pod njim. Ali onih, za katere misli, da mu ne morejo škodovati. Ali pa si ne bodo upali.

Mojster -, preko Benjamina Crema (marec 2006)

Ko bo nastopil čas obračuna stroškov, bodo ljudje osramočeni in presenečeni nad razsipnostjo vojne. Vojna se bolj kot katera koli druga človekova dejavnost pohlepno zažre v vire in življenja. V prizadevanju, da bi premagali 'sovražnika', ni prizanešeno ničemur, vse je žrtvovano za zmago. Tako se je človek spuščal v neusmiljen boj s svojim sosedom, ne vedno v samoobrambi. Pogosto je z vojno skušal razširiti svoje ozemlje, nakopičiti bogastvo ali, kar je najbolj ostudno, dobiti sužnje. Da opišejo namen, ki je v ozadju večine vojn, ljudje lahkotno uporabljajo besedno zvezo 'vojni plen'.

......Vstopili smo v obdobje, ko se mora človek resno posvetiti končanju vojne. Človek mora razumeti, da ne obstajajo težave ali razmere, ki bi jih bilo potrebno reševati z vojno. Narodi morajo delovati enotno in za vselej končati s to uničujočo dejavnostjo, v kateri so ljudje tako zelo spretni.

......Če jim to ne bo uspelo, bodo ogrozili obstoj vrste. Na Zemlji mora zavladati mir, ni druge možnosti: v rokah imajo najsmrtonosnejše orožje vseh časov in če bi ga uporabili v večji vojni, bi uničili planet, ki bi tako za veke ostal brez življenja. Zakaj bi se izpostavljali takšni katastrofi, takšnemu koncu?