V zadnjem času se v medijih veliko piše o Darfurju, zato smo vam na Pozitivkah pripravili kratko reportažo o tem, kje Darfur sploh je, kako ljudje tam živijo, kakšni so njihovi običaji in še marsikaj. Verjamem, da vas bo ta reportaža pritegnila.
Igor

Darfur je pokrajina v zahodnem delu največje afriške države, Sudana. Obsega 493,180 km2 in je malo manjši od npr. Francije. Meji na Centralno afriško republiko, Libijo in Čad. Darfur je razdeljen na tri dele: zahodni, južni in severni, ki so hkrati tudi federativne države.

Pokrajina je večinoma sušna in planotasta. Izjema je osrednji del z vulkanskim gorovjem, Jebal Marra, kjer pade več padavin, zato so tudi pogoji za kmetijstvo ugodnejši. V Darfurju živi približno 8 milijonov ljudi. Večina ljudi se preživlja s kmetijstvom za lastne potrebe. Pridelujejo žitarice, sadje in tobak. V bolj sušnih predelih pa je pomembno tudi pašništvo.

Prebivalstvo je razdeljeno na številne etnične skupine. Največji skupini sta Fur, po kateri je poimenovan Darfur, in arabska skupina Baggara. Ostali pomembnejši ne-arabski skupini sta še: Zaghawa in Masalit. Furi so črno afriško ljudstvo. So ustaljeni poljedelci. Njihov glavni pridelek je proso.

''Iskreno verjamem, da so bančne institucije dosti bolj nevarne in grozeče življenju na Zemlji kot številne dobro oborožene armade'' … Kaj mislite, kdo je avtor te izjave? Kakšen socialistični voditelj? Pa ste v zmoti, saj so to besede Thomasa Jeffersona, enega od ustanoviteljev ZDA in sodobne družbe.

Ali ste se kdaj vprašali, od kod pravzaprav izvira prosti čas? Zakaj je skupna masa dela in denarja razporejena med ljudi na Zemlji tako, da imajo eni vsega v izobilju, drugi pa z šestnajst urnim garanjem komaj pridelajo hrano zase? Zakaj si lahko eni privoščijo najboljše šolstvo in zdravstvo, drugi pa začnejo delati že pri sedmih letih ter umirajo zgarani pri štiridesetih?

Korenina tega problema seže zelo daleč. Zelo jasno vidna je postala v času iskalcev zlata, v katerem so eni cele dneve mukotrpno kopali rudnino, drugi pa s skladiščenjem in posojanjem denarja (zlata) živeli bajno na račun tujega dela. Takrat je sistem posojanja dosegel nesluten zagon. V zelo kratkem času je sistem izkoriščanja preko obresti dosegel celi svet.

»Kaj je to?« je vprašal Veter. Osupel je občudoval svetlobo, ki se je širila iz Popotnika.
»Zanimivo…« je pripomnila Meglica.
»Nikoli ne bi verjel… če tega ne bi videl s svojimi očmi,« je dejal Eden. »Njegova pot ga ni privedla samo do resnice… Našel je še nekaj drugega…«
»Poglejte,« je vzkliknila Ocean in pokazala na točko v daljavi. Prisotni so se ozrli tja, kamor je segel njen pogled.

Veter se je zagledal v staro ladjo, ki jo je nekaj silnega vleklo k raziskovalnemu plovilu. Čeprav je bila ladja še razmeroma daleč, je na njenem krovu že razločil množico ljudi, ki se je oklepala kovinske konstrukcije plovila.
Začutil je…

Zaželel si je, da česa podobnega nikoli ne bi občutil.
Silna teža čustev množice se je zavrtala v sredino njegove notranjosti. Stisnil je zobe in padel na kolena.

Piše: Marina Butala

Spremenimo vojašnice v cvetoča polja - za bodočnost naših otrok.

Včasih so pri nas fantje vsaj v vojsko morali hoditi, da so odrasli. Zdaj na žalost niti tega nimajo. Kje naj odrastejo, če v današnjem očetu zelo pogosto nimajo moškega, po katerem bi se lahko zgledovali, da bi zrasli v pozitivno naravnane ljudi, ki gledajo na bodočnost kot na nekaj, na kar sami lahko vplivajo s svojim trudom? Mnogo očetov je dandanes razočaranih nad družbo v kateri živijo. Preveč od drugih pričakujejo in ne pomislijo na to, da bi pravzaprav sami morali nekaj za to storiti, kar želijo. Pravijo, da se vzgaja z vzgledom. Česa se torej lahko njihovi potomci moškega spola od njih naučijo? Posnemanja negativne očetove naravnanosti in temnega gledanja na bodočnost?

Ali ne bi bilo torej smiselno vpeljati novo zvrst organizacije, ki bi odigrala neke vrste vlogo vojske, toda v drugačne namene, miroljubne in bolj pozitivne? Zato da bi fantje (in tudi dekleta, ločeno seveda), ki bi se tega udeležili, postali bolj odrasli in bolj odgovorni ljudje, predvsem pa bolj zreli. Obenem pa bolj pozitivno naravnani in ustvarjalni. Predvsem zase, posledično pa tudi za druge.

Piše: Marko Pogačnik

V času, ko nelagodno opazujemo, kako se okrog nas po Zemlji naseljuje virus ptičje gripe, se je vredno zavedeti, da obstaja veliko bolj nevaren virus, ki je v zgodovini človeštva terjal neskončno število žrtev in jih golta še danes: virus odcepljenega oziroma nepovezanega ega. Preden spregovorimo o tem nevarnem virusu, si je treba biti na jasnem, da je ego nepogrešljiv del človekove celote. Latinski izraz "ego" se v slovenščino prevaja kot "jaz". Ego bi potemtakem lahko opredelili kot izraz človekove identitete.

Človekova identiteta je notranja (duhovna, srčna) vrednota. Ego je organ njenega izražanja navzven. Neobhodno je potreben, da bi se v svetu lahko svobodno odločali, da bi lahko samostojno ustvarjali in se izražali. Potrebna je previdnost, če nas kdo nagovarja, da naj odstranimo naš ego, da naj ga premagamo. Če bi se res odrekli svojega jaza, bi kaj lahko postali predmet manipulacije s strani nekega drugega ega, ki ni tako zelo "razsvetljen", da bi se odrekel samemu sebi.

Ali ste kdaj prebrali sestavine svoje zobne kreme, ki obljublja brezhibno zdravje in videz vaših zob?

V projektu "Skupaj za zdravje človeka in narave" smo si vzeli 34 ur časa in popisali vse sestavine zobnih krem, ki smo jih našli na trgu. Žal smo našli veliko problematičnega in malo dobrega: fluor, kopica problematičnih umetnih sladkorjev, sodium laureth sulfat, parabeni, PEG derivati in povrhu vsega celo močni mutageni pesticidi, kot je triklosan...

Ali vas mika, da bi ugotovili kaj je v pasti, ki jo uporabljate?

Piše: Ranko Štingl

Socialna pravičnost je pojem, ki se uresničuje v večji ali manjši meri, ni relativna kategorija, ta ali obstaja ali je ni. Seveda z vidika tistega, ki dela korekcije v smeri vzpostavljanja le te, je razmišljanje, da je dal dovolj in tisti, ki je prejemnik misli, da je te premalo. Ampak kaj je dejstvo? To, da je uresničevanje socialne pravičnosti odvisno od ogromnega števila dejavnikov, ki vplivajo v družbi.

ko veš
nimaš let
veš, da je čas

linearna črta
na belem papirju

ki ga lahko ena sama iskra
izniči

ko veš
postaneš
resnični del vesolja

jaz tebe in ti mene

Moja mami je imela samo eno oko. Sovražil sem jo… bila mi je vedno velika zadrega.
Za preživljanje družine je kuhala v šoli za nas učence in tudi učitelje. Nekega dne me je med poukom prisla pogledat in mi zaželet lep dan. Bil sem tako jezen in užaljen, kako je mogla biti tako nesramna, da takšna pride k meni in mi dela sramoto. Zato sem jo ignoriral, s sovražnim pogledom pa dal vedeti kaj je naredila, potem pa sem besno stekel stran.

Naslednjega dne mi eden od sošolcev reče, »ej, tvoja mami ima pa samo eno oko!« Bilo me je tako sram, da bi se najraje pogreznil, zraven pa sem si želel, da bi moja mami izginila za vedno. Zato sem se tistega dne z njo zelo osorno pogovarjal in ji zabrusil, »če mi misliš delati takšne scene, kjer se mi sošolci režijo, zakaj rajši kar ne umreš?!!!«

Moja mamica sploh ni odreagirala…

Ker sem bil poln jeze, niti za sekundo nisem pomislil kaj sem ji rekel. Popolnoma sem pozabil nanjo in na njena čustva, mislil sem samo nase. Želel sem iti iz hiše in se nikoli več vrniti.

Piše: Regina S. Rant v novi številki Karme plus

"Če hočete verjeti ali ne, je vaša hiša ogledalo vas samih", je o odnosih med hišo in njenimi stanovalci v 19. stoletju napisal švicarski pripovednik Jeremias Gotthelf. Kako stanujete, ni naključje: v izbiri stanovanja in njegovi ureditvi se odraža vaša osebnost in vaša trenutna situacija. Tako vaše stanovanje veliko pove o vas - mogoče več kot mislite, da je možno. Med vašimi štirimi stenami naj bi bilo čim več močne či, ki ne bi smela biti blokirana z ovirami. Da bi energetske anomalije, slabosti in manjkajoče cone v bagui stanovanja izravnali, ponuja feng šui številna "orodja", s katerimi lahko vplivate na vaše bivalno okolje in s tem na kakovost vašega življenja. Kot v akupunkturi lahko tudi določeni predmeti na pravih mestih v stanovanju usmerijo či v vse predele, kjer jo potrebujete.

Preden se lotite takšnih ali drugačnih sprememb v stanovanju, se morate vprašati, kakšen problem sploh imate. Če boste namreč točno vedeli, kaj hočete, boste lahko izbirali med različnimi rešitvami. Pri izbiri pripomočkov se morate opreti na svoje občutke in ne spremenite naenkrat celega stanovanja. Veliko bolj smiselno je začeti z eno stvarjo, potem pa opazovati pozitivne učinke. Potem nadaljujte korak za korakom, s premislekom in ne pretiravajte, da ne bo vaše stanovanje podobno kitajski restavraciji. Uporabite pripomočke, ki sodijo v našo kulturo in ki odgovarjajo vašemu okusu in stilu hiše.

Prostor in čas je vse tisto,
česar se skušamo spomniti
ponoči, ko premišljujemo.
Vselila sta se v našem telesu
z ljudmi, stvarmi in pokrajinami,
ki se premikajo, govorijo in se kažejo
kot na film posneto dogajanje.
Koliko narave se je odpiralo
in izginjalo pred očmi.
Neskončna je povoroka ljudi,
ki smo jih srečevali
in se pomika naprej po spominu,
brez začetka in konca,
s svojimi sporočili,
ki se prikradejo nedotaknjeni
in neslišni izginjajo.

Skoraj tisoč let starim grobnicam na zahodu Kitajske, bolj znanim kot "piramide vzhoda", grozi, da se bodo zaradi naravne erozije in človekovih posegov v okolje zrušile, je v sredo poročala kitajska državna televizija. Grobnice v revni in izolirani pokrajini Ningxia hranijo ostanke vladarjev Zahodnega kraljestva Xia, ki se je nahajalo na kraju, kjer je danes mesto Yinchuan, nekdaj pa se je razprostiralo do meja Tibeta.

11.Junija ob 20h 03 minute se dogodi polna luna. Ta ščip imenujemo ščip leta, ker je najpomembnejši v tem bližnjem preteklem in prihajajočem obdobju. Energija tokratne polne lune bo povezovala stvari za nazaj in naprej v neizmerni rasti. Zato se je dobro okoli ščipa, umsko in psihično prečistiti. Čas je primeren za duhovne vaje, za energijsko delo, delavnice, čiščenje aure in uma. Dobro je, pričakat ščip s kristalno izčiščeno mislijo. Ta ščip se dogodi na osi dvojčkov - strelca (luna), na družbeni in osebni ravni je ta ščip oblikovanje karakterja.

Posameznik: vsaka akcija in vsaka ideja bo podkrepljena z energijo iz največjih globin (luna konjunkcija pluton). Ideja bo usodno krenila na pot svoje rasti. Ta ščip ima tendenco rasti in širjenja, ker je vse skupaj podkrepljeno še s plutonom, bi pomenilo, da je dodan k temu še element usodnosti, nekakšne nepovratnosti. Zato je pomembno, da imamo za ta ščip veliko mero koncentracije. Predvsem ognjene znamenja bodo dosegala veliko usklajenost, ter notranji mir z vedenjem o tem, kaj dejansko hočejo.

MEJNIKI PROSTOZIDARSTVA
Preklet, kdor prestavi mejnik svojega bližnjega!
(Peta Mojzesova knjiga, Dvanajst prekletstev 27,17)

Pojem "mejniki prostozidarstva" (masonic landmarks) je prvi vpeljal ameriški prostozidar Albert Gallatin Mackey, 33°, (1807-1881). Prvič je tako imenovane 'mejnike' objavil leta 1858 v oktobrski številki Ameriški četrtletni pregled prostozidarstva (vol. ii, p. 230), v nekoliko skrčeni obliki pa jih je objavil tudi v svoji Enciklopediji prostozidarstva.

Mackey mejnikov ni 'iznašel', ampak je samo zapisal in poimenoval s skupnim imenom starodavna pravila prostozidarstva, ki so se prenašala nenapisana ali napisana skozi stoletja prostozidarskega dela. Mackeyevih mejnikov je 25, govorijo pa o najbolj splošnih principih prostozidarstva, ki pomenijo bistvo kraljeve umetnosti in ki določajo, kaj je in kaj ni prostozidarstvo. Poleg Mackeyevih mejnikov obstajajo tudi drugi, od teh so najbolj znani tisti, ki jih je zapisal George Oliver leta 1863 in ki jih je 40, obstajajo pa tudi seznami, na katerih jih je skoraj 100. Po drugi strani jih je Roscoe Pound (po izobrazbi pravnik) zreduciral na vsega šest.

Piše: Ivan Mohorič

Ko sem frkavec v družbi starejših – in temu primerno pametnejših – izustil kakšno posebno nelogično pogruntavščino, sem največkrat - po primerni količini začudenih pogledov, seveda – zaslišal stavek, ki mi vse odsihmal brni po ušesih: “Ta pa sliši travo rasti!”

Čeprav sem se že takrat, povsem izkustveno, zavedal, da naj bi to pomenilo izredno veliko količino neumnosti, me je vendarle nagajivo žgečkala misel, da bi morda le našel način, s katerim bi se dalo tudi to postoriti in ...”potem bi jim že pokazal!!” Danes, ko sem že prerasel vse hlače tistih dni, me ni sram priznati, da sem večkrat, ko me nihče ni videl, prislonil uho na stebla visokoraslih junijskih trav, v upanju, da morda zaslišim tiho stokanje pretakajočih se sokov in prasketanje sopečih listov. Pa ni bilo nič. Nič “...jim nisem pokazal!” So jim pa zato drugi.

Piše: Marko Pogačnik

Vem, kako se gleda na Bled. "Bled so pozidali in nam ga vzeli. Na Bledu je vse polno tujcev, ne hodimo na Bled. Toliko opevane lepote Bleda smo se naveličali. Pojdimo raje kam drugam." Kolikor globlje se tak površen odnos do Bleda vgnezdi v slovensko dušo, bolj katastrofalen je. Ogroža slovensko identiteto.

Ni slučaj, da je dal arhitekt Jože Plečnik prav na Bledu izklesati zametek današnjega državnega grba. Na hrbtni strani plašča Matere Božje stoječe pred župno cerkvijo lahko vidimo sredi 30-ih let prejšnjega stoletja izklesan Triglav s šesterokrako zvezdo. Ni slučaj, da je Prešeren v Krstu pri Savici srečni vidik slovenske usode izrekel z besedami in krajinsko podobo Bleda. Ni slučajno, da je Bled od davnine veljal za romarski kraj.

Projekt ProstoRož bo letos usmerjen v oživljanje Ljubljanice. Snovalke projekta Maša Cvetko, Ana Čeligoj in Alenka Korenjak bodo že tretje leto zapored poskrbele, da bodo sicer spregledane javne površine zaživele. Od ljubljanske Špice do Zmajskega mostu bodo pod mostovi, na brežinah in na sami reki med 9. in 18. junijem mimoidoče pozdravljale različne prostorske postavitve, ki bodo razkrivale skrite prostore in zgodbe vezane na zgodovino in arhitekturo ob Ljubljanici, je sporočila Mojca Ocvirk.

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je začetek tedna slepih in slabovidnih obeležila z odprtjem razstave z naslovom Dotakni se in poglej. V okviru otvoritve so na novinarski konferenci predstavili zvezo, ovire, s katerimi se osebe, prikrajšane za vid, srečujejo v vsakdanjem življenju, predvsem pa razstavo - enega večjih projektov letošnjega leta in spremljajoče aktivnosti ob tednu, ki ga bodo zaključili z okroglo mizo o dostopnosti kulturnih dobrin slepim in slabovidnim.

V sredo in četrtek , dne 31.maja in 1.junija 2006 je Slovenijo obiskal monaški knez Albert Rainer II. V Slovenijo ga je povabil predsednik države RS Janez Drnovšek.

Monaški knez je pripotoval v Slovenijo z močno gospodarsko delegacijo.
Prvi dan je obiskal Ljubljano in Grad Brdo kjer je svečano večerjo v čast Albertu II priredil predsednik RS Janez Drnovšek .
Drugi dan je obiskal Postojnsko jamo, Piran in Morsko biološko postajo nacionalnega inštituta za biologijo Piran. Iz Pirana je nadaljeval svoj obisk v Goriška Brda, obisk Triglavskega narodnega parka in Blejskega jezera.
Monaški knez je velik ljubitelj narave.

Na 1. občnem zboru Gibanja za pravičnost in razvoj sem se udeležil delavnice z naslovom Nova etika vodenja. Tukaj po svojem spominu povzemam razmišljanja udeležencev delavnice, v tipkano besedo pa prelivam tudi svoje misli, ki sem jih že tam ubesedil.
Na delavnici se je zbralo približno 30 oseb, le okoli 10 oseb pa je tudi zbralo pogum, da je spregovorilo. Najbolj se spominjam izjav, da je vodenje v svojem bistvu ustvarjanje odnosov med ljudmi, ter da nas pri tem ovira strah, ki pa je "tisto, kar je znotraj votlo, okoli pa ga nič ni".

MAJHNA SPREMEMBA V IMENU - VELIKA SPREMEMBA V ŽIVLJENJU

Gospod Dan Sovina nam lahko zaupate, zakaj ste spremenili svoje ime in priimek?
Spremembo v imenu in priimku sem naredil zato, ker mi je v življenju šlo praktično venomer vse narobe in se me je povsod držala neka čudna energija ( beri: smola ). Še posebej se je to odražalo v čustvenem in partnerskem življenju, ki ga nikakor kljub največjemu trudu nisem nikoli uspel pripeljati v neke normalne vode. Veste, ko človek ve, da ni neumen in da ni len, potem slej, ko prej začne iskati rešitve za svoje probleme. Tako sem poizkusil marsikaj, od avtogenega treninga, branja knjig, poslušanja nasvetov do raznih tečajev in delavnic - a kot začarano nisem mogel premakniti stvari z mrtve točke.

In potem ste v spremembi imena in priimka našli rešitev za svoje težave?
Točno tako. Vedel sem, da mora nekje obstajati rešitev. Kajti če človek ima želje in ideje, pa jih nikakor ne more ali ne uspe realizirati, potem to pomeni, da je nekje močno blokiran. Tu je ravno odgovor, zakaj se nekdo relativno malo trudi in mu marsikaj uspeva, nekdo drug pa v svoje življenje in delo vloži ogromno truda in energije pa ima mnogo manj in še to kar ima, potem mnogokrat tudi izgubi, na primer v ljubezni ali pri delu.

Piše: Franc Rozman

Čemu pa naj bi Bog ustvaril pekel? Pekel nima vzgojnega smisla, ker pekel ne prevzgaja grešnikov, prav tako nima maščevalnega smisla, ker Bog ni maščevalen. Sprašujem se, zakaj Bog stvarstva ni ustvaril tako, da bi grešnike po smrti preprosto uničil, podobno kot verujejo ateisti?

Tebi se grešniki smilijo in ti bi jim v svoji usmiljenosti pomagal, če se ne da drugače, vsaj z uničenjem. Vendar ni razloga za to, ker je na srečo Bog bolj usmiljen od tebe.

Ne razumem, kako je lahko nesrečni grešnik ob vsej božji dobroti in usmiljenosti za vedno vržen v pekel.

Podobno kot na Zemlji. Ko sva govorila o trpljenju na Zemlji, sva videla, da vsak nesrečnik lahko kadarkoli zapusti svoj pekel, tako da se odreče skopuštvu, sovraštvu do soseda, oholosti in drugih pregreh, kar pa ti nesrečniki prav pogosto ne napravijo. Nekdo bo lahko trpel peklenske muke ob sovraženju soseda, pa se ne bo potrudil postati sosedov prijatelj in se odreči sovraštvu. Prijatelji mu lahko še tako prigovarjajo in svetujejo, naj preneha nesmiselno sovraštvo do soseda, pa se temu ne bo odrekel, čeprav je ključ do njegove sreče v njegovih dejanjih.
Prepričan sem, da so tudi vrata pekla na stežaj odprta in omogočajo vsakomur, da zapusti pekel, razlogi nesrečnika za vztrajanje v peklu pa so najbrž podobni kot na Zemlji. Bog vsakogar vabi k sebi. Napuh, jeza in druge pregrehe pa pogubljence odvračajo od sreče.

Da kdo postane vegetarijanec, pomeni, da se je zavestno odrekel prehranjevanju z mesom, mesnim izdelkom, morda celo ribam, jajcem. Od tod tudi izvirajo različne smeri vegetarijanstva (lakto-ovo vegetarijanci, ki se poleg hrane rastlinskega izvora hranijo vsaj še z mlečnimi izdelki in jajci, nekateri morda tudi ali le z ribami in mehkužci, ki naj bi kot živa bitja bili uvrščeni v nižje nivoje zavesti, in še bi lahko naštevali.

Vegetarijanstvo izvira še iz časa, obdobij prve in delno tudi druge postatlantidske civilizacije (antična Indija in Perzija), ko smo se kot človeštvo ali kolektivna zavest še zavedali enosti, intimne povezanosti z vsemi preostalimi zemeljskimi svetovi in se prehranjevali, preživljali s pobiranjem plodov, pozneje pa tudi s poljedeljstvom (antična Perzija in duhovna genetika modreca Zaratustre). Omenjeni obdobji segata v čas od 7300 do leta 2900 pred našim štetjem. V mislih imam dve civilizaciji, kameno in bronasto dobo, katerih vzpon in padec, propad je trajal približno 2160 let. Dekadenca in odmik takratnega človeštva morda celo nas samih v zavedanju bistva bivanja in poslanstva omenjenih dveh civilizacij Raka - Indija in Dvojčkov - Perzija, nas je nekoč privedla do ponovnega prehranjevanja z mesom, z našimi živalskimi brati, s katerimi imamo skupen duševni svet bivanja.