Škofijska karitas Maribor je lani razdelila za 167,3 milijona tolarjev pomoči. Pomagali so 5130 družinam, 1569 otrokom, 3139 ostarelim in 129 brezdomcem. V mariborski škofiji je lani 1624 prostovoljcev zbralo kar 53 ton hrane, 46.882 kosov oblačil, 1040 kosov pohištva in 15.047 kosov šolskih potrebščin. V terapevtsko - pripravljalnem centru na Ptuju so opravili 1597 storitev, v ambulanti 70, v sprejemališču za brezdomce pa 6493 v dnevnem sklopu in 7655 v higienskem sklopu. V Portorožu je letovalo 12 družin in 25 otrok.

V soboto, 25. 3., se je v zapuščeni tovarni Rog začela izvedba novega socialnega programa ter odprla pobuda za začasno uporabo tovarne z namenom izvajanja neprofitnih in neuveljavljenih dejavnosti.

Ne gre za klasično zasedbo prostora, temveč le za začasno spremembo njegove namembnosti. 7000 kvadratnih metrov, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana in so že 15 let prepuščeni propadanju, nameravamo samoiniciativno usposobiti za neodvisno produkcijo nepridobitnih kulturnih in socialnih vsebin. Dokler MOL ne zastavi jasne strategije za reševanje problematike tega praznega prostora in ne začne z njenim izvajanjem, ga želimo odpreti za vse zainteresirane posameznike, posameznice in skupine, ki se ukvarjajo z neprofitno dejavnostjo na različnih področjih.

Piše: Bojan Schwentner

Vi, ki to berete, niste tipični Slovenclji. Tipični Slovencelj o samem sebi noče ničesar grdega slišati ali brati. Kot tak je nesprejemljiv za kritiko. Če je kje kaj narobe, so za to vselej krivi drugi.

Oni to delajo, oni so krivi, ona je to rekla, on je to naredil. Ali pa v stilu-veš kaj je rekel, veš kaj vse je počel, veš kaj delajo in podobno.

Tipični Slovencelj torej vse probleme projecira na druge. Kdo bi lahko bili ti drugi, se redko ali nikoli podrobno ne izve. Kajti, prisotni pri šanku, v službi, v družbi, so vselej izvzeti. Da ni zamere.

Tipični Slovencelj sicer občasno pokaže s prstom na to in to, če slučajno opazi, da to ne bi škodovalo njegovemu žepu ali ugledu. In si tako dviguje ego. Na tistih, ki so pod njim. Ali onih, za katere misli, da mu ne morejo škodovati. Ali pa si ne bodo upali.

Mojster -, preko Benjamina Crema (marec 2006)

Ko bo nastopil čas obračuna stroškov, bodo ljudje osramočeni in presenečeni nad razsipnostjo vojne. Vojna se bolj kot katera koli druga človekova dejavnost pohlepno zažre v vire in življenja. V prizadevanju, da bi premagali 'sovražnika', ni prizanešeno ničemur, vse je žrtvovano za zmago. Tako se je človek spuščal v neusmiljen boj s svojim sosedom, ne vedno v samoobrambi. Pogosto je z vojno skušal razširiti svoje ozemlje, nakopičiti bogastvo ali, kar je najbolj ostudno, dobiti sužnje. Da opišejo namen, ki je v ozadju večine vojn, ljudje lahkotno uporabljajo besedno zvezo 'vojni plen'.

......Vstopili smo v obdobje, ko se mora človek resno posvetiti končanju vojne. Človek mora razumeti, da ne obstajajo težave ali razmere, ki bi jih bilo potrebno reševati z vojno. Narodi morajo delovati enotno in za vselej končati s to uničujočo dejavnostjo, v kateri so ljudje tako zelo spretni.

......Če jim to ne bo uspelo, bodo ogrozili obstoj vrste. Na Zemlji mora zavladati mir, ni druge možnosti: v rokah imajo najsmrtonosnejše orožje vseh časov in če bi ga uporabili v večji vojni, bi uničili planet, ki bi tako za veke ostal brez življenja. Zakaj bi se izpostavljali takšni katastrofi, takšnemu koncu?

Piše: Miha Jensterle

Nekoč davno, v obdobju terorja 'prekletega komunizma', kot 'Titovo Jugoslavijo' dandanes imenujejo oblastniki in državni neo-zgodovinarji, so 'prekleti humanisti' nesebično pomagali drug drugemu. Mladina je rada delala in je kar drla na delavne akcije graniti ceste, železnice, tovarne. Vse 'plate' hiš, ki so si jih tedaj gradili delavni ljudje, tako intelektualci kot fizični delavci, so bile zgrajene solidarnostno. Prijatelji in sosedje so skupili skupaj. 'Vsi za enega in eden za vse' je bilo moto družbe. In zvečer je bil likof. In 'država' je to veselo dopuščala in podpirala. In 'gradovi' so rasli kot gobe po dežju.

'Tiranska država' je bila 'osvobodila sužnja'. 'Delo' mu je pustila kot njegovo dobrino in viške vlagala v razvoj, v socialo in v blagostanje ljudstva. Rezultati dela so ostajali lastnina delavcev. Družba je cvetela. In ljudje so si gradili in bili zadovoljni.

Razen nekaterih. Ki se z dejstvom, da so sočloveku 'enaki', niso sprijaznili.

V začetku junija 2004 je bil vzpostavljen informacijski sistem Prostovoljstvo.org, ki je del širšega programa Slovenske filantropije, imenovanega Aktivnosti za širjenje prostovoljstva v Sloveniji.

Osnovni namen vzpostavitve spletnega portala je bil omogočiti iskalcem prostovoljskega dela čim hitrejši in lažji dostop do informacij, ki bi jim pomagale k odločitvi za prostovoljsko delo. Vzporedno želimo omogočiti organizacijam, ki za svoje delo potrebujejo prostovoljce, da se potencialnim prostovoljcem lahko predstavijo na enem mestu in tudi poiščejo informacije o ostalih programih prostovoljskega dela.

Trenutno so v informacijski sistem Prostovoljstvo.org vključene 303 organizacije. Naš cilj je vključiti vse organizacije, ki v svoje programe vključujejo prostovoljce, da bi bile informacije o možnosti vključitve v prostovoljske programe čim bolj popolne.

Celjski mladinski center: Javni poziv za sofinanciranje mladinskih projektov

Celjski mladinski center in Klub študentov občine Celje bosta v letu 2006 za uresničitev idej mladih namenila 1.000.000,00 SIT. K prijavi vabijo vse, ki bi radi ustvarili gledališko igro, film, izdali pesniško zbirko, organizirali športni dogodek, izobraževanje, prostovoljni projekt, preventivni program ali medvrstniško informiranje. Odgovore na morebitna dodatna vprašanja dobite vsak delovnik med 13.00 in 15.00 na naslovu: programski@mc-celje.si (Tadej).

Info: www.mc-celje.si.

Ministrstvo za okolje in prostor: javno naročilo Okrepitev izvajanja Nature 2000 v Sloveniji - Komunikacijska podpora izvajanju Nature 2000 v Sloveniji

Komunikacijske in promocijske aktivnosti, katerih cilj je splošna prepoznavnost omrežja Natura 2000, obsegajo: raziskava odnosa javnosti do Nature 2000, priprava predstavitve dobrih praks upravljanja območij Natura 2000, priprava strategije komuniciranja, izdelava načrta in izvedba akcije komuniciranja, priprava predloga za vzpostavitev trajnosti komuniciranja na nacionalni ravni,merjenje učinkov akcije komuniciranja, vodenje projekta in usklajevanje s skupino naročnika.

Predsednik republike Janez Drnovšek je danes na Brdu pri Kranju sprejel udeležence 38. pisateljskega srečanja PEN, ki se je danes začelo na Bledu. "V današnjem svetu je veliko nasprotij in konfliktov in na nas je, da poskusimo neravnotežja uravnovesiti in harmonizirati konflikte," je poudaril Drnovšek, ki si želi, da bi pisatelji tudi v prihodnje s svojim delom čim bolj odsevali stvarnost tega sveta in jo ljudem posredovali na tak način, da bi pomagali pri njegovem izboljšanju.

Na sprejemu je spregovoril tudi predsednik slovenskega PEN, ki vsakoletno srečanje na Bledu organizira, Tone Peršak. Poudaril je, da je tudi letos slovenskemu PEN, ki praznuje svojo 80-letnico obstoja, na Bledu uspelo zbrati več kot 40 gostov iz različnih evropskih in drugih držav. "Skupaj se bomo lotili aktualnih tem, ki so primerne temu času in tudi tem, ki so pomembne za prihodnost civilizacije in kulture," je pojasnil Peršak.

Piše: Neža Žigon www.viva.si

Odpuščanje je neizogiben sestavni del življenja. Vsakdo med nami je namreč vsak dan ali celo večkrat na dan v položaju, ko mora nekomu nekaj odpustiti: partnerju, otroku, prijatelju, sodelavcu, včasih celo neznancu. Kje so meje, ko gre za ljudi in dejanja, "vredne" našega usmiljenja in odločitve, da odpustimo, in kdo pravzaprav največ pridobi z dejanjem odpuščanja: tisti, ki odpušča, ali tisti, ki mu je odpuščeno?

Najtežja stvar v zvezi z odpuščanjem v vsakodnevnem življenju (odnosih) je to, da odpuščanje od nas zahteva, da se soočimo z realnostjo naših čustev do ljudi, ki jih najbolje poznamo. Dovolj težko je odpustiti že tujcu, ki ga nemara ne bomo nikdar več videli, kaj šele osebi, ki jo ljubimo in ji zaupamo. Naša družina, prijatelji, ljudje, s katerimi smo si blizu doma in v službi – vsi ti ne poznajo le naših dobrih plati, vrlin, temveč tudi slabosti in napake. In kadar se obrnejo proti nam, smo razočarani in prizadeti.

Grešiti je človeško; odpuščati je božansko.
(Aleksander Pope)

Drugi delovni dan 38. mednarodnega PEN srečanja na Bledu bo dopoldne minil v znamenju Mirovnega komiteja Mednarodnega PEN, ki si je za temo okrogle mize izbral Svobodo izražanja kot sredstvo v boju proti terorizmu. Okroglo mizo bo vodil predsednik Mirovnega komiteja Mednarodnega PEN Veno Taufer. Popoldne se bodo udeleženci blejskega PEN srečanja odpravili v Ljubljano, kjer se bo na Ljubljanskem gradu predstavila hrvaška pesnica Sibila Petlevski, nakar bo pisatelje sprejela tudi ljubljanska županja Danica Simšič.

Piše: Bern Jurečič iz zadnje številke Karme plus

Oven je prvo znamenje zodiaka in se začenja ob pomladnem enakonočju. Simbolizira prebujajočo naravo, prinaša obilje energije, neodvisnosti in borbenosti. Agresivna in moška narava znamenja Ovna pripada njegovemu planetu in vladarju znamenja, Marsu, kateremu pripisujemo moč, hitrost, pogum, pritisk in agresivnost. Astrologija ga priznava kot začetnika in iniciatorja, njegov vpliv pa je zelo zaželen pri idejnih začetkih, aktivnostih in regeneraciji kreativnih moči. Mars, grški bog Ares, vlada življenju in smrti. Tako je njegovo prvo domovanje v Ovnu, ko se spomladi narava prebuja, drugi dom pa je v Škorpijonu, v jeseni, ko ta ista narava umira in se pripravlja na počitek.

Oven je simbol ognja, dinamike, moči in moških spolnih organov. Njegov vpliv je močno prisoten pri večini vojskovodij, športnikov in zdravnikov. Tako v astrologiji označuje vojne, medicino in šport, mladost pa je tisto življenjsko obdobje, ko je najbolj izrazit.

Slovenija je bila povabljena, da leta 2012, skupaj s Portugalsko, ponudi eno od svojih mest za Evropsko prestolnico kulture. V Ljubljani, kjer so leta 1997 sicer gostili Evropski mesec kulture, razmišljajo tudi o kandidaturi za novi projekt, ki pa poteka prek celega leta. Kot je za STA povedal načelnik oddelka za kulturo mestne občine Ljubljana (MOL) Blaž Peršin, na to temo trenutno potekajo tri raziskave, njihove izsledke pa bodo javnosti predstavili septembra.

Mestna občina Ljubljana je lani na Fakulteti za družbene vede in na Filozofski fakulteti naročila raziskavi Kultura in razvoj Ljubljane do leta 2012 ter Evropska prestolnica kulture 2012. Poleg tega na MOL v sodelovanju z amsterdamskim Berlage Institute poteka raziskava o tem, kako Ljubljano kot prestolnico kulture vidijo tujci. Raziskava vključuje še evalvacijo dosedanjih tujih projektov, ukvarja pa se tudi s tem, kaj naziv nekemu mestu ponudi v ekonomskem in socialno-razvojnem smislu, je povedal Peršin.

Za objavljanje na Pozitivkah pišemo in pesnimo. Kakšno telo pa imajo ti naši izdelki? So sugestivni, nabiti s čustvi, z modrostjo, s pesniškim zanosom, z začaranostjo, globino, zanimivostjo, ostrino, jezikovno pravilnostjo in jezikovno čistostjo? Kakšen je naš odnos do njih? Ali smo jih sposobni spoštovati, se jim pridružiti, jim prisluhniti in s prišepetavanjem izreči pohvalo ali grajo? Morda z obzirnostjo izreči svojo oceno, mnenje, povedati svoje pripombe in stališče. Jih morda napadamo z vso svojo nevihto, ozkosrčnostjo, neprizanesljivostjo? Vsaki dan se soočimo s tvarinami nove vrste, ki jim namenjamo kulturniško kritiko, naše mnenje, naše občutenje. Kakšno izkustveno doživetje nam dajejo stvari, ki jih na Pozitivkah beremo? Veliko je poezije. Pozitivke bi že lahko izdale antologijo, izbor objavljenih pesmi svojih avtorjev.

Če človek s povprečno inteligenco odpre spletne strani, je pogosto očaran in se vpraša, odkod avtorji vse to jemljejo. Mnogi prispevki si zaslužijo pohvalo, nekateri prispevki pa si zaslužijo tudi grajo, motijo duševno stanje ali ne sprožijo zadostnega zanimanja, da bi jih prebrali. Takšni prispevki oropajo duha tiste dragocene radosti, da bi ob njih uživali.

Ali res ob branju prispevkov samo uživamo?

Sodobna ženska je pogosto postavljena pred dejstvo: otrok ali kariera? Bild poroča o pojavu najnovejšega testa, ki ga bo v prihodnje lahko opravila vsaka predstavnica nežnejšega spola.

Odgovore na vprašanji, koliko časa naj ženska odlaša z materinstvom in kako dolgo bo tiktakala biološka ura, so sedaj našli znanstveniki univerze v Sheffieldu v Veliki Britaniji, ki so razvili nov test plodnosti. S tem testom lahko ženske prvič preizkusijo, kako dolgo bodo sposobne dobivati otroke.

Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je v odzivu na poročilo komisarja SE za človekove pravice Alvara Gil-Roblesa dejal, da se z opozorili strinja. Komisar je opozoril na probleme, na katere opozarjajo tudi v uradu varuha človekovih pravic.

Vsi, ki jih pred poletom z letalom preplavi strah, lahko svojo fobijo omilijo s pravilno tehniko dihanja, trdi Nemško združenje psihiatrov. Ljudje, ki jih je strah potovati z letali, bi morali tik pred poletom globoko vdihniti, takoj močno izdihniti, nato pa počakati šest do deset sekund brez dihanja. Nemški znanstveniki so ugotovili, da takšna tehnika dihanja sprošča mišice in odvrača misli od strahu. Predsednica združenja Christa Roth-Sackenheim svetuje vsem, ki jih je pred letenjem strah, naj neposredno pred potovanjem nikar ne uživajo alkohola ali pijač s kofeinom, kot so kava, črni čaj in kokakola, saj to samo še poveča občutek vznemirjenosti.

Sestavine, ki so najdene v brokoliju in zelju pomagajo pri ozdravitvi herpesa. Če imate težave s herpesom, je vredno vsaj poizkusiti to metodo zdravljenja. V zadnjih raziskavah je dognano, da bi lahko brokoli postavili na sam vrh idealnih prehrambenih proizvodov.

Laboratorijske raziskave, ki so se vršile na človeških in opičjih celicah, so pokazale, da je sestava indole-3 karbinol(I3C) idealna za zatiranje reprodukcije celic herpesa. Raziskave so pokazale, da lahko I3C napade herpesov simplex virus. Najprej so v celice človeškega tkiva vbrizgavali I3C, nato pa so te celice inficirali z virusom herpesa. Vbrizgavali so virus HSV-1, kateri povzroča oralni in genitalni herpes. Poleg tega so izkoristili virus herpesa, ki je postal odporen na že znano zdravilo proti herpesu – Zovirax. Sestavina I3C je zavrla reprodukcijo herpesa 99,99%. Seveda pa ta domneva še ni znanstveno potrjena.

I3C je uspel uničiti skoraj vse viruse herpesa. Torej na naraven način dobimo v telo I3C z uživanjem brokolija.

Piše: Franc Rozman

Zavedanje
Če bi predme stopilo vesoljsko bitje in zahtevalo: "Telo ali zavedanje" (v smislu denar ali življenje), bi se odločil, da obdržim zavedanje.

Tvoje poudarjanje ustvarjalnosti me obremenjuje. Napoveduješ nenehno ustvarjanje, brez konca. Ali se moram sprijazniti s tem, da bom moral biti ustvarjalen v nedogled? Kaj pa, če se bom tega naveličal? Ali me potem čaka razočaranje in nesreča?

Sreča je res odvisna od naše ustvarjalnosti. Še bolj točno bi lahko rekla, da je sreča odvisna od našega zavedanja ustvarjalnosti.
Poglejva primer. Češnja cveti in ustvari čudovito krošnjo, polno belih cvetov. Cvetov se zavedamo ljudje. Češnja se svojih cvetov verjetno bistveno manj zaveda. Češnji ni bilo dano zavedanje, zato verjetno tudi ne more biti srečna.

Praviš, da se češnja svojih cvetov "verjetno" ne zaveda. Zakaj verjetno? Ali dopuščaš možnost, da se jih morda celo zaveda?

Vprašajva se, česa se kdo zaveda. Česa se zaveda kamen, rastlina, žival in česa človek?

Za kamen mi je jasno, da se zelo malo zaveda, najbrž ničesar.

Na Bledu se bo z jutranjo okroglo mizo na temo Globalizacija sveta - marginalizacija literature? začelo 38. pisateljsko srečanje PEN, ki ga že tradicionalno organizira Slovenski PEN center. Udeležence srečanja, 40 iz tujine in slovenske predstavnike, bo na Brdu pri Kranju sprejel predsednik države Janez Drnovšek, popoldanski del pa bo vsebinsko določila okrogla miza z naslovom Vloga PEN v sodobnem svetu.

Piše: Miran Zupančič

Kdor še ni doživel, da bi v njegovem življenju vzšlo duhovno sonce, dejansko živi v temi. Vsakemu od nas manjka zaupanje v ljudi in Boga. Vsakdo med nami je že doživel stres, šok in deficit ljubezni v otroštvu, strogost staršev, bolezen… Nekdo je v nas ustvaril nezaupanje da nismo ljubljeni in nimamo zaupanja se zanesti na druge ljudi. Zaradi takih življenjskih ran se začnemo upirati na vse mogoče načine, želimo se dokazati.

Poskušamo biti dobri, a kadar nam to ne gre, potem poizkušamo prekriti zlo, ki nas je ujelo. Poskušamo biti vsevedni, inteligentni, se v družbi bojimo da bi se videlo naše neznanje, neizobraženost… Trudimo se, da imamo vse več, da smo vse boljši v očeh ljudi, da bi nas ljudje zaradi tega cenili in imeli radi. Namesto zaupanja v ljudi poskušamo sebe afirmirati, da nas ne zapustijo. Tako se borimo z vsemi močmi in v tem je naša samoobramba. Tako vsi mi nosimo maske.

Toda vse ima svoje meje. Pridejo dnevi ko nam popustijo živci, ko nimamo več moči skrivati naše slabosti ali nenehno biti na vrhu družbene lestvice. To so trenutki straha, v katerih se bojimo stopiti pred druge ljudi, da se ne bi blamirali. V takih trenutkih je najtežje srečati prijatelje/prijateljice, starše, brata, sestro, ljubljeno osebo, kolege, kolegice, to so ljudje, ki nas poznajo in kateri so v nas vlagali velike upe. Na tej točki se začne beg od ljudi. To je lahko beg v drogo, alkoholizem, v odvisnost s seksom, v hrano, dobrine tega sveta, kariero, diplome. To je beg v psihično in celo fizično bolezen.

Najbolj pogosta vprašanja oseb, ki jih zanima feng šui, na predavanjih: Mavrični soboti, Ezofestu, Vitafestu, Mostu sočutja, Altermedu, simpozijih, sejmih: Narava-Zdravje, Dom in Ezoterika Croatika, okroglih mizah, delavnicah, časopisih, tv in radijskih intervjujih ter na TAO-SI forumu. Vprašanja so bila zanimiva, preprosta, enostavna in zelo aktualna.

74. vprašanje:

1. Prosim Vas če mi lahko razložite pomen 6 povezanih kitajskih kovancev, 7 ali 9 povezanih kitajskih kovancev?
2. V eni trgovini sem videla 2 zmaja povezana z ladjo, ki je spodaj, pa me zanima za kaj se lahko uporabi, kaj pomeni?
3. Ali morajo kristali biti obešeni z rdečim trakom?
Najlepša hvala. Lep pozdrav

Že odkar pomnim, me je privlačilo vse, kar je bilo v zvezi z zdravniki in zdravljenjem. Pa vendar me je moja življenjska pot vodila na pot biznisa in ekonomije. Poslovni svet je postal moj vsakdanjik. Srečevala sem se z ljudmi, ki so pri meni prosili za kredit na banki ali pa na novo ustanavljala podjetje, delala sem tudi v državni upravi. Iz dolgčasa sem se lotila še magisterija iz Mednarodne ekonomije. Pa vendar je bilo v mojem življenju nekaj hudo narobe. Samo tega nisem mogla natančno definirati, kaj je tisto kar ni v redu. Vsak dan sem hodila v službo, se lotevala problemov, se tudi dolgočasila, bala šefov in računala ali bom preživela s plačo, ki sem jo zaslužila. V meni je bilo neko hrepenenje, ki ga ni moglo pogasiti nič »zemeljskega«. Tistega občutka, da sem točno na pravem mestu in ob pravem času, nisem imela nikdar. V vseh službah sem bila nekaj »posebnega«. Občudovala sem ljudi, ki so s pravim entuziazmom sodelovali na sestankih, se razburjali, predlagali rešitve. Pravzaprav sem občudovala njihov zanos s katerim so opravljali svoje delo. Jaz pa...

Moje telo je sicer bilo prisotno na tistem stolu, za pisalno mizo in računalnikom, moja osebnost se je trudila opravljati delo čim boljše in kvaliteno. Manjkalo pa je tisto nekaj, kar bi ustvarilo popolno sliko. Manjkalo je žarenje moje duše ob delu, ki ga opravljam. Slej, ko prej sem se vsakega dela naveličala. Začela sem z zanosom, potem pa je sledil padec zanimanja, na koncu samo še monotonija in hrepenenje po tem, kdaj bo nastopila ura odhoda.