NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 
Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.

Vpiši se ali pošlji email na: soncna@pozitivke.net.
Več o sončni pošti >>
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 20.000 bralcev.

 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 NOVO PRI NAS  

ČLANKI

2 novi Članki v zadnjih 24 urah

KOMENTARJI BRALCEV
zadnja 2 dni

  • Svobodna izbira [+2]
  • Iskrenost
  • Zdravje, dolgo, k... [+2]

  • TRACKBACKS zadnja 2 dni

    Ni novih trackback komentarjev

    POVEZAVE zadnja 2 tedna

    Ni nedavnih novih povezav

     Aktualno  


     Mesečni koledar  
    Dogodki te strani

    petek 28-apr
  • Petkove ustvarjalnice: Malo mesto Minicity
  • Vodena kvantna meditacija

  • sobota 29-apr
  • Ustvarjalne delavnice: Žabica

  • nedelja 30-apr
  • Jurijev pohod in postavitev ˝majpama˝
  • Živel 1 pika maj - koncert Slat'nskega Big banda

  • sreda 03-maj
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini

  • četrtek 04-maj
  • Vabilo za javnost - predstavitev projekta Zagovornik - Glas otroka s strani Varuhinje človekovih pravic
  • Zvočna gong kopel

  • petek 05-maj
  • Vabljeni na kozmološko interaktivno predavanje v Ljubljani
  • Predavanje - Odstiranje znanj prednikov

  • sobota 06-maj
  • Dvodnevna delavnica - Čuječno vzpostavljanje odnosov

  • nedelja 07-maj
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani

  • petek 12-maj
  • Predavanje - Odstiranje znanj prednikov

  • ponedeljek 15-maj
  • Šola naravnega zdravljenja v Ljubljani: NOVA ŠOLA, razpisuje vpis za terapevte naravnega zdravljenja – reikist za šolsko leto 20

  • petek 19-maj
  • Predavanje - Odstiranje znanj prednikov

  • petek 26-maj
  • Predavanje - Odstiranje znanj prednikov

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Usoda Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 18. januar 2005 @ 06:51 CET
    Uporabnik: ana

    * Modre misli in zgodbe

    Usoda nas je naredila brate;
    nihče ne hodi po svetu sam;
    vse, kar pošljemo v življenja drugih ljudi,
    se vrne v naša.

    Edwin Markham

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Učitelji modrosti 18 Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 18. januar 2005 @ 06:47 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Modre misli in zgodbe

    Igor Kononenko

    Eckhart Tolle (roj. ?1955)
    Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj

    Rodil se je v Nemčiji. V otroštvu je živel tako rekoč v stanju nenehne tesnobe, tu in tam posejane z obdobji samomorilske potrtosti. Diplomiral je na Univerzi v Londonu in je začel delati kot raziskovalec in doktorski kandidat na Univerzi v Cambridgu. Kljub uspehom pri študiju in raziskovalnem delu, ga je tesnoba še naprej redno spremljala. Ko je bil star 29 let, je v trenutkih tesnobe, nesmisla in popolne groze in hrepenenja po samouničenju doživel razsvetljenje, ne da bi dejansko vedel, kaj se mu je zgodilo. To doživetje ga je tako prevzelo, kot bi se pravkar rodil na planetu Zemlja, ki ga je prvič zares videl in doživljal v popolnosti.

    Spoznal je, da se ne bo več ukvarjal z raziskovalnim delom, ki ga ni izpolnjevalo, zato je zapustil delo na univerzi. Naslednjih pet mesecevje preživel v stanju neprekinjenega globokega miru in blaženosti. Še vedno je lahko deloval v svetu, vendar z jasno zavestjo, da prav nič, kar bi še kdaj naredil, ne bo ničesar dodalo k temu, kar on že je. Skoraj dve leti je preživel kot klošar v parkih na klopeh v stanju neizrekljive radosti. Ljudje so ga začeli spraševati po njegovih izkušnjah in sčasoma je postal duhovni učitelj, ki je zaslovel po celem svetu s knjigo »The power of Now« (Moč sedanjega trenutka). Od leta 1996 živi v Vancouvru v Kanadi. Potuje in predava ter vodi delavnice po celem svetu.


    Beri dalje (977 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 01.19.05 @ 10:42 z stojči 
    | More

    Integralno zdravljenje Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 18. januar 2005 @ 06:07 CET
    Uporabnik: triaswtc

    * Zdravje, gibanje in bivanje

    Kdaj bo uradna medicina priznala in dodala alternativno in kdaj bo alternativna medicina sočasno uporabljala uradno medicino, kdo je tisti, ki je najbolj poklican zdravnik ali uspešen zdravitelj in ne nazadnje, kdaj in kje se bosta obe srečali in združili v takoimenovano integralno medicino ter postali eno in zdravili iz istih spoznavnih osnov? To naj bi bile glavne teme, ki si jih zastavljajo zdravniki in zdravilci na vsaki konferenci o zdravljenju, metodah zdravljenja in številu ozdravljenih (ne pa tudi umrlih, takih podatkov enostavno ne objavljajo - recimo % umrlih po zdravljenju s kemoterapijo pri določeni vrsti raka), prirejenih in vzpodbudnih statistikah, kako se vendar nekaj pozitivnega dogaja, pa vendar…

    Vse skupaj je dokaj porazen poizkus približati različne pristope in metode zdravljenja in jih uporabiti na nesrečnih bolnikih. Še celo bolj porazno je dejstvo, da si obe veji postavljata nekakšne okvire, znotraj katerih delujeta in znotraj katerih ni prostora za drugače misleče, ne iščeta skupnih temeljev. Nemoči polne so številke uspešnosti zdravljenja tako uradne kot komplementarne medicine pri mnogih akutnih, kroničnih in na koncu smrtnih boleznih. Zatiskajo si oči pred zares alarmantnimi podatki o porastu ubijalskih bolezni v zahodni civilizaciji.

    Beri dalje (1.121 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Restrictio mentalis Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 18. januar 2005 @ 05:33 CET
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Zamahni po besedi, če moreš,
    ubij jo, če zmoreš,
    zaduši njen glas, njen odmev,
    zažgi nje ležišče, kjer pisana leže,
    oslepi in izvolti resnični besedi oči,
    jo pobeli z belilom, položi jo v grob,
    pripravljaj ji zbrisana mesta spomina!

    Beseda je vse! Slišim, da jih govoriš.
    Beseda je posebno znamenje, ko ti odpišem.
    Lahko je kamenjana ali z besedanjaka izgnana,
    lahko je izrečana s smehom ali prezirom,
    gleda te v obraz ali zakrinkanih oči,
    včasih je čuteča, včasih z grobostjo prežeta,
    beseda je modra pa tudi zlobna in blebetava,
    izvira iz dobrega namena, lahko je tudi neprava,
    slaba misel lahko besedo za besedo zmaliči,
    beseda se po animi ločuje, piše in govoriči,
    besedo kultura in omika ustvarja in snuje,
    lahko jo pa tudi zruši in vase dobro misel sesuje.

    Slišim trke koščenega prsta smrti pred vrati,
    zlovešče škripanje po papirju sesutih besedi,
    a beseda restrictio mentalis vse to preživi.

    ...o0o...

    2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 01.19.05 @ 09:31 z titanic 
    | More

    ŠOU na Tromostovju prižigal sveče za preživele po tsunamijih Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 18. januar 2005 @ 00:22 CET
    Uporabnik: Igor Petek

    * Aktualne, dobre novice, pozitivne novice in zaŠtudentska organizacija Univerze (ŠOU) v Ljubljani, je 16. januarja pripravila zaključek akcije zbiranja finančnih sredstev za pomoč otrokom, preživelim žrtvam popotresnih valov, ki so 26. decembra lani v jugovzhodni Aziji povzročili humanitarno katastrofo.

    Študentje in mimoidoči so v ta namen na ljubljanskem Tromostovju prižigali svečke upanja v spomin na vse žrtve uničujočega potresa, in da bi z njimi prižgali upanje vsem tistim, ki se za preživetje še borijo.

    Še naprej pa bo ŠOU v Ljubljani nadaljeval z oglaševanjem akcije zbiranja finančnih sredstev v medijih. Hkrati s tem je ŠOU, skupaj z Unicefom Slovenija organiziral skupno akcijo zbiranja finančnih sredstev, so ob današnji akciji povedali predstavniki ŠOU.

    Ob tej hvalevredni akciji slovenskih študentov dodajmo še zadnjo agencijsko vest, ki pravi, da je število mrtvih na jugu Azije po uničujočem potresu in tsunamijih 26. decembra lani je ta konec tedna znova naraslo. Število mrtvih se je v Indoneziji po zadnjih podatkih namreč povzpelo za 5000 in sedaj znaša skoraj 115.000. Skupno naj bi tako na prizadetih območjih umrlo več kot 162.000 ljudi.

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Vesna Godina o zavedanju Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 17. januar 2005 @ 11:06 CET
    Uporabnik: Igor Petek

    Kaj najprej pomislite ob besedi zavedanje?
    Na zavedanje o sami sebi. Pa o ljudeh, ki me obdajajo. Ki so mi blizu.

    Kateri dogodek v vašem življenju je najbolj pripomogel, da ste postali duhovno bolj ozaveščena oseba?
    Izrazov, kot so »duhovna ozaveščenost« in podobnih, ne maram. Ne samo, da jih ne maram. Ampak jih sploh ne prenašam. To pa zato, ker je duhovnost danes zgolj in samo trg, eden najbolj profitonosnih trgov sodobnega kapitalizma. Trg, na katerem se verjetno poleg trgov zdravja, lepote in seksa, trži in iztrži največ. Vsi so danes duhovni. In duhovno »ozaveščeni«. Karkoli že to je. Ali pa to hočejo in poskušajo postati. Vsi. Tudi tisti, ki ne morejo niti v najmanjših rečeh preseči lastnega egoizma. Lastnih egoističnih interesov. Ki, na primer, tega ne morejo ali nočejo storiti niti za svoje najdražje niti za svoje otroke. Ki si za njih ne vzamejo niti časa. In ki se jim za njih zdi škoda lastne energije. Seveda, ko pa se morajo ukvarjati s sabo. S svojo duhovno »ozaveščenostjo«. Se mi vedno, ko vidim vso to duhovnost, vse te menda duhovno »ozaveščene« posameznike, ki so nič drugega kot le obsedeni potrošniki na trgu duhovnosti, obrača želodec. Zato s temi rečmi in takšnimi ljudmi nočem imeti nič. Nič skupnega.

    Beri dalje (1.206 besed) 6 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 01.19.05 @ 06:50 z milka.l 
    | More

    Pozdrav Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 17. januar 2005 @ 06:30 CET
    Uporabnik: asta

    * Poezija, pesmi in verzi

    V meglico sem vtkala misel
    in jo poslala tja čez nebo,
    tja čez vodo.

    Vsem, ki so tukaj,
    vsem, ki so tam,
    dobro naj bo!

    2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 01.19.05 @ 21:51 z asta 
    | More

    Smisel trpljenja Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 17. januar 2005 @ 06:17 CET
    Uporabnik: ana

    * Modre misli in zgodbe
    Tisti, ki najbolj trpijo, dosežejo največjo popolnost… Ljudje, ki ne trpijo, ne dosežejo popolnosti. Rastlina, ki jo vrtnar najbolj obrezuje, bo, ko pride poletje, imela najlepše cvetje in obrodila najbolj obilen sad.

    Iz knjige Jana Thompsona: Razmišljanja

    3 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 01.19.05 @ 13:02 z Miran Zupančič 
    | More

    Spomin je ostal Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 17. januar 2005 @ 06:16 CET
    Uporabnik: titanic

    * Zgodbe iz sebe
    Vem, da te imam rada
    vendar tega ne čutim.

    Spominjam se le...

    Vem, da sem imela dušo,
    a dobila je krila in zapustila telo.

    Spominjam se nje...

    Vem, da sem obstajala in si tudi ti,
    a danes vidim, da hodijo le telo in kosti.

    A duše to ne boli, ker je ni.

    Spomin je ostal, ostal si ti,
    ostali smo vsi, le občutkov več ni.

    3 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 01.18.05 @ 16:00 z titanic 
    | More

    Grad Školj in zgodba o Ani - II. del Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 17. januar 2005 @ 05:59 CET
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Grad Školj je bil utrdba, ki ga je varovala plemiška vojska. Grad je na težko dostopnem kraju, zavarovan z obzidjem, v katerem so bile tudi strelne line in obrambni stolp, zavarovan je bil tudi s prepadom, dvižnega mostu pa ni imel. Grad je imel rov, ki je vodil k reki Reki. V gradu je bilo uskladiščeno vedno veliko orožja in hrane. Kmetje iz sosednjih vasi so gradu dajali desetino od svojih pridelkov, še prej pa so služili tlako. O prihodu Turkov so se ljudje obveščali s prižiganjem tabornih ognjev na gričih. Na slovenskih tleh je bilo okrog tiristo urejenih taborov. V okoliških vaseh pa so se ob turških vpadih kmetje bojevali z golimi rokami, saj jih ni nihče branil. Njihovo orožje so bile vile, kose, sekire in podobno kmečko orodje, ki pa ni veliko zaleglo v borbi zoper dobro organizirano in vojaško opremljeno turško vojsko. Turki so bili zelo primerni za ježo po strmem terenu, imeli so dobro pasmo majhnih konj. Vendar med tolpami, ki so hodile ropati v našo deželo, je bilo zelo malo pravih Turkov. Roparska krdela so v glavnem sestavljali pomuslimanjeni prebivalci Bosanskega pašaluka.

    Beri dalje (903 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 01.21.05 @ 19:36 z Tatjana Malec 
    | More

    Misel tedna Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 16. januar 2005 @ 20:44 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Modre misli in zgodbe







    Uživam v pogledu na mavrico...
    a ko je najlepša,
    bodo moje noge mokre in blatne,
    če ne bom obul škornjev.


    en_bk





    11 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 01.21.05 @ 10:40 z jaka 
    | More

    Potovanje Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 16. januar 2005 @ 06:15 CET
    Uporabnik: Sanja

    Bil je ptič, velik, bel,
    Tam je na travniku sedel.
    Ime bilo mu je Čukan,
    Bil močan je kot vulkan.

    Mehko perje ga kot žamet boža,
    Vse se čudi mu, kar ga obkroža.
    Soncu se smejal je dan na dan,
    A drugačen bil njegov je plan.

    Ko ga Svetlana je zagledala,
    Bilo takrat je, ko je tam pohajala,
    Na travniku zelenem je sedel,
    Bil je res velik, lep in bel.

    Ko se deklica ga je oklenila,
    Že so tudi njej pognala krila.
    Zaplahutala sta oba v zrak,
    Na travniku je vsem zastal korak.

    Beri dalje (229 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Pegaz Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 16. januar 2005 @ 06:06 CET
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Je vranec nocoj iskrivo odvihral
    čez negibne strehe v zvezdnato noč.
    V jutru svetlobnem je naenkrat obstal
    v srcu razpočen, zategnjen v obroč.

    Drvel je v krogu, preskočil prostorje,
    s pljuskom je namočil razbrazdano njivo,
    čez sedlo duha je krilil vpet v viharje,
    z ognjem v srcu poskakoval je igrivo.

    Zaslišim topot konja v genih spomina,
    v galopu se zruši, ko um pesek obzida,
    v puščavi zaslišim spev beduina,
    oblakom in dežju se v Sahari izmika.

    Iskri se kamen, tali se podkev, čevelj kopitom.
    Širi se zubelj, sonce za obzorjem je zagorelo,
    v duši mravljišče, domovanje črnih termitov,
    v jedru celic je lunino seme kamen vzklilo.

    Beri dalje (120 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Spoznanje Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 16. januar 2005 @ 05:42 CET
    Uporabnik: ana

    * Modre misli in zgodbe


    Ko spoznamo, da lahko sami ljubimo, da ni pred nami nihče mogel tako ljubiti in da za nami ne bo nihče več enako ljubil, je napočil pravi čas za ljubezen.

    Johann Wolfgang von Goethe (1749-1832)

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Solza Šri Lanke Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 15. januar 2005 @ 10:52 CET
    Uporabnik: jaka

    Klikni sliko za povečavo.

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Človek kot ptica Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 15. januar 2005 @ 06:10 CET
    Uporabnik: ana

    * Modre misli in zgodbeBahajski učitelj je človeška bitja primerjal s pticami.

    Kot ptica ima človek dve peruti, ena perut je snovna in druga duhovna. Če dopustiš, da se razvija le snovna perut, lahko padeš v materializem. Če dopustiš, da se razvija le duhovna perut, obstaja nevarnost, da padeš v praznoverje.

    Za Bahajce pomeni razvoj človeštva duhoven in snoven razvoj.

    Božje kraljestvo, v katero se razvija naš svet, potemtakem ni le duhovno, ampak tudi družbeno.


    povzeto po:
    Vprašanja življenja in smrti
    Chris Wright in Sue Haines

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Vpliv čarovništva, magije na tvojo zavest in planet Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 15. januar 2005 @ 06:04 CET
    Uporabnik: stojči

    Čarovništvo, ali magija je po mojem mnenju notranja potreba človeka,
    ki je ukoreninjena že v njegovi podzavesti po vplivanju na druge ljudi in naravo.

    Lahko je pozitivna, ali pa negativna,
    glede na cilj tistega, ki jo izvaja,
    bodisi koristiti nekomu, ali pa mu škodovati,
    prične pa se že zgodaj v otroštvu s samimi željami po pridobitvi nečesa.

    Spomnim se, ko sem bil še dokaj mlad,
    hodil sem še v gimnazijo, nas je bilo nekaj fantov,
    ki smo izvajali nedolžne »magijske« preizkuse na ljudeh,
    ko smo se običajno vračali iz šole.

    Šli smo za kako punco in ji skupno sugerirali,
    naj se obrne nazaj in naj nas pogleda,
    ali pa na kakega gospoda, ki je hodil pred nami,
    naj se popraska za ušesom.

    Beri dalje (1.180 besed) 14 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 01.18.05 @ 18:17 z Miran Zupančič 
    | More

    Gayatri Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 15. januar 2005 @ 05:10 CET
    Uporabnik: aurigo

    * Duhovna rast

    Kako naj začnemo? Kot v pravljici. Ali od začetka? Ali od konca? Naj bo od začetka. O Gayatri mantri.

    Bilo je pred kakšnim letom dni. V knjigarni v BTC-ju sem prijel v roke knjigo Gayatri, The Highest Meditation. Sadguru Sant Keshavadas. Prelistaval sem jo in obrnil na stran 27. Na poglavje Who is Guru?, in pri branju prvega stavka začutil, kako je energija zajela moje teme? Knjigo mi je zatem podarila prijateljica. (Naj ji da Gospod dolgo in mirno življenje.) Zatem sva odšla v lokal. Kantina so jo poimenovali. Ob prvem obisku v tem lokalu, so ji solze silile v oči, zaradi nabrane težke energije. Lokal pa stoji na zmajevi črti. Ob prvem obisku je bil lokal res svinjsko zapacan. A ob nabrani energiji v lokalu, sem začutil tudi nekaj drugega. Nato sem v lokalu prebral prvi del poglavja, Kdo je Guru. Bolje povedano, le prvih nekaj stavkov nekajkrat in lokal se je očistil tistih negativnih nabitih energij.

    Beri dalje (1.017 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Gospodar žezla (4) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 14. januar 2005 @ 06:26 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    GOSPODAR ŽEZLA


    za vas piše: Xabaras
    na začetek

    Poglavje četrto

    Čreda umskih maloposestnikov se je iz tunela zlila v veliko temačno dvorano. Bila je slabo osvetljena in nikjer ni bilo videti izvora svetlobe. Drugi konec dvorane, stene in strop so bili izgubljeni v črni temi. Suvy še nikoli v življenju ni videl tako velikanskega prostora. Zdelo se mu je, da je prišel naravnost v sredino neskončnosti. Naenkrat se je počutil majhnega, kot drobna črna pika v univerzumu časa in prostora. Prijel je za svoj kratki škratovski meč in ga z rezkim zvokom potegnil iz nožnice. Dvorana mu je vzbujala slabe občutke - nevarnost je bila skoraj otipljiva. Nagonsko je vedel, da so prišli do cilja; Tigrica je bila skrita nekje v tem prostoru in jih skrivoma opazovala - Suvy je kar čutil njene zlobne oči, kako se sprehajajo po druščini.

    Počasi so se odpravili naprej. Stopali so previdno, s čutili napetimi kot struna, in živčno opazovali okolico. Kmalu je izhod iz tunela za njimi požrla tema in spet so se znašli v popolnem mraku. Videli so samo, kako se marmornate pioščice, po katerih so hodili, monotono izvijajo iz teme, že naslednji trenutek pa jih je za njihovimi hrbti zopet požrl neskončen mrak. Nihče ni spregovoril besedice; tišina je bila oglušujoča in zrak leden - Suvyu se je na trenutek zazdelo, da pred sabo vidi svoj dih, kako zmrzuje v zraku.

    Beri dalje (4.464 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Samo ljubezen Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 14. januar 2005 @ 06:01 CET
    Uporabnik: ana

    * Modre misli in zgodbe

    Samo ljubezen dopolnjuje in združuje živa bitja po tistem, kar je v njih najglobljega.

    Pierre Teilhard De Chardin

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Kako bomo razpolagali s smrtjo? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 14. januar 2005 @ 06:00 CET
    Uporabnik: Tatjana Malec

    (Parodija o smrti)

    Morda bomo nekoč umrli. Morda. Še ni prav gotovo, smrti ne bi determinirali, nočemo vedeti kdaj nas bo obiskala in če nas sploh bo kako bomo morebiti, če nas obišče, s sabo razpolagali potem.

    Lahko si privoščim duhovno parodijo o smrti, lahko s smrtjo preizkušam veščine telesne ljubezni, jo nagovarjam in zapeljujem, lahko jo v svoji peseniški svobodi povabim na kosilo in potem v posteljo, lahko ji pripovedujem o pijanih vizijah posmrtnega življenja, lahko ji pripovedujem pikantne vice in še kaj. Njej je vseeno. Čeprav je s strastjo pregnetena sleherna njena gesta ko te išče, zna biti tudi zelo mirna in brezbrižna, če ji barva tvojega obraza in zvok tvojega glasu nista po volji. Skratka s smrtjo lahko počnem kar me je volja, ker ona se sploh ne užali, je tako izdihano bitje v eni sapi, da vidim le disperzijo njenih kosti, ki kar naprej škripljejo.

    Smrt se kar naprej izmika z apatičnostjo, ravnodušnostjo, utrujenostjo in brezvoljnostjo. Jaz jo izzivam v avtomobilu, ko prečkam cesto, ko si naredim svojo najljubšo jed iz gob, ki sem jih sama nabrala in je med njimi tudi kakšna mušnica. Izzivam jo kar naprej.

    Beri dalje (532 besed) 10 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 01.15.05 @ 15:07 z Tatjana Malec 
    | More

    Zaupanje Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 14. januar 2005 @ 05:26 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Duhovna rastPiše: Miran Zupančič

    Osebno izhajam iz stališča, da se mora Zaupanje v prvi vrsti vzpostaviti na duhovnem področju naše zavesti, v odnosu do višje sile ali Inteligence, oz. Boga, če želiš. Ko je to razmerje zaupanja enkrat vzpostavljeno in dobro utrjeno, je zaupanje (ne naivno, slepo, nedoraslo) postavljeno na najvišji možni ravni našega bivanja. Takrat pa počasi a sigurno sledi zaupanje v ljudi in s tem izguba strahu pred zlorabo zaupanja s strani soljudi. Počasi pridobivamo, kljub vsem našim preteklim udarcem zlorabe zaupanja, nov bolj toleranten zaupljiv odnos do kogarkoli. Potrebno pa je mogoče celo nekaj let, da se v nam zgodi ta božanski ozdravljujoč proces.

    Pri meni se je to zgodilo že kar dolgo nazaj, danes nimam v sebi nobene bolečine v duši, a to je bila božanska intervencija v meni, povsem nenadejano in nepričakovano. Res, da se mi je potem še zgodilo, da je neka oseba to zaupanje na relaciji moški-ženska v nekem za njo preizkusnem obdobju "zlorabila", vendar v meni kljub temu ni povsem podrla zaupanja v sočloveka. Danes sva prijatelja. Za to osebo je to bila njena izkušnja, v kateri sem moral kot soudeležen sodelovati, vse razumeti in vse sprejeti ter oddati.

    Beri dalje (255 besed) 8 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 01.15.05 @ 19:11 z jaka 
    | More

    Miroljubno poljedelstvo - Gabrielin sklad Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 13. januar 2005 @ 06:55 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Duhovna rast

    V Nemčiji so postavljeni temelji za resnični mir na Zemlji

    Pokrajina v bližini mesta Würzburg na severnem Bavarskem je na prvi pogled povsem enaka kot vsa druga kmetijska področja, travniki in gozdovi. Toda, ko iz avtomobila stopiš na tamkajšnjo zemljo, začutiš v zraku globok mir, ki se kaj kmalu naseli tudi v vsako celico tvojega bitja. Razlog za takšno visoko duhovno atmosfero je v miroljubnem poljedelstvu, ki se na tem področju uresničuje že nekaj let. Rezultat njihovih metod kmetijstva po zakonih narave so proizvodi, ki imajo tako čudovit in naraven okus, da se jim enostavno ne moreš upreti. Vendar njihovo miroljubno poljedelstvo daleč presega okvire zdrave hrane, ki verjetno nima primerjave nikjer v svetu. Na tem območju se vzpostavlja in širi resnični svetovni mir, kar pomeni sožitje med človekom, živalmi in naravo. Projekt se imenuje Gabrielin sklad in več o tem smo izvedeli v pogovoru z enim od soodgovornih za ta projekt, z Martinom Haennelom.

    Beri dalje (2.449 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 01.13.05 @ 08:48 z Devi 
    | More

      Hitro iskanje  
    Podrobnejše iskanje
     Aktualno  


     Prijava uporabnika ? 
    :

    :

    Nisi registriran uporabnik? Registrirajte se.
    Si izgubil svoje geslo?
     Pomoč  
    Klikni za pomoč pi registraciji.

     Zanimivo branje  


     Mesečni horoskop  

    Klikni sliko za vstop na mesečni horoskop .

    Klikni za ogled horoskopa

     SLIKA TEDNA  

    Klikni sliko za povečavo.

    Klikni sliko za povečavo.

     Deli optimizem...  

       Če so vam
       pozitivke.net
    všeč?

       In jih imate res, res radi.
       Potem je prišel čas,
       da zanje poveste
       tudi svojim prijateljem.

       Vaš e-naslov:
     
     

       Prijateljev e-naslov :
     
     

       


     Druženje  

    Imaš vprašanje?
    Bi se rad pogovarjal?
    Delil znanje z drugimi?

    Vabimo vas, da obiščete različna področja na forumu svet pogovorov.

    Akutalno doma in globalno
    Osebna in duhovn rast

    Zdravje in prehrana
    Knjige & Filmi & Slike & Glasba
    Ekologija in gaja
    Dodaj svojo idejo za boljši svet
    Kje ti (si) lahko danes pomagamo?


     Na liniji so:  
    Gostje: 61

     Vreme  

    Vreme
    Več o vremenu

     Opisi in navodila  

    * Uredništvo

    Pomoč in navodila za obiskovalce Pozitivk
    * Če prijava ne deluje
    * Kje, kaj in kako na pozitivkah
     
    Predlogi, vprašanja, ideje:

    * Vprašanja za uredništvo
    * Ideje in predlogi za boljše pozitivke

    Navodila za članke in dogodke

    * Navodila za objavo člankov na pozitivkah
    * Navodila za objavo dogodkov na pozitivkah

    Opisi Pozitivk in Sončne pošte

    * O Sončevih pozitivkah
    * Namen in cilji pozitivk
    * Sodelujte pri ustvarjanju
    * O Sončni pošti

    Oglaševanje

    * Oglaševanje na pozitivkah
    * Objava dogodkov

    Pozitivke so ustvarjene v GeekLog 1.4.x!

    Sodelujte z nami pri ustvarjanju najboljšega časopisa v Sloveniji.

    Dobrodošli

     Podpirajo nas  

    Sponzor projekta Sončeve pozitivke je:


    TiPovej, Zavod za ustvarjalno družbo




    Slovenija je s 1. majem 2004 postala članica Evropske unije. Pozitivke so za objavljanje člankov s področij biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb prejele finančno podporo programa, s katerim želi slovenska vlada prispevati k obveščenosti, razumevanju in javni razpravi o članstvu v EU ter o vseh posledicah članstva za življenje slovenskih državljanov in državljank. Program obveščanja izvaja Urad vlade za komuniciranje.

    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2017 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,67 seconds