Piše: Bono Baršek

Atlantida je bila prelomno obdobje za življenje človeštva na Zemlji. Tam in takrat so se dogajale zelo močne stvari. Vse pa je končal potop, ki se je zgodil približno 13 tisoč let nazaj. Ta potop je zbrisal z obličja Zemlje skoraj vse, kar je bilo v atlatidskem obdobju narejenega. To je tisti potop, ki je omenjen v Bibliji kot svetovni potop.

Ker pa ena sama knjiga ni mogla zaobjeti vseh podatkov, je v njej vse zapisano le na zelo kratek način, ki je za današnje čase tako neinformativen, da je kratko malo nemogoče iz nje razbrati resnico - dokler ne poznaš mnogih drugih dejstev.

Človeška telesa so takrat bila mnogo trajnejša kot danes. Tudi iz Biblije lahko razpoznamo, da so ljudje takrat živeli več stoletij in celo tisočletij. V omenjeni knjigi govori zelo na kratko o vladarjih, ki so vladali v času pred potopom in zadnji od njih se je imenoval Metuzalem. Ta je vladal celih 800 let. Ne, ni pomota! Tako piše v Bibliji in tako je res tudi bilo. Pred Metuzalemom pa je omenjeno vladanje v trajanju več tisoč let. Metuzalem je privzeti simbol za zelo stare ljudi, saj rečemo: "glej ga, Metuzalem".

Kot lahko torej zvemo tudi v Bibliji, so takrat lahko ljudje živeli mnogo dlje. Mnogi danes v to ne verjamejo, kljub temu, da slepo zaupajo Bibliji. Nič čudnega, saj so se v mnogih tisočletjih spremenile mnoge stvari in težko je verjeti v nekaj tako fantastičnega, če pa so ljudje neprestano obkroženi s smrtjo. Nekoč ni bilo tako.

Ker so bila telesa tedaj bolj eterična, kar pomeni mnogo bolj energetsko pretočna, ljudem ni bil problem živeti mnogo tisočletij. In ker so hkrati poznali tudi skrivnost večnosti, o smrti ni bilo mogoče govoriti. Duša in telo sta bila eno, kar danes nista v tem smislu. O tem več kdaj drugič. Prosim, da se do takrat ne obešate na to izjavo, kajti mi smo ena duša in eno telo, vendar danes ni zavesti o tej enosti. To je velika razlika.

Pred potopom je prišlo do odločitve, da bo človeštvo zaživelo v bolj trdnih telesih in hkrati navidezno ločeno od Boga, se pravi stvarstva. Začele so se dogajati zelo neprijetne reči kot je bilo razcepljanje duše od telesa, kar je bilo izredno boleče. Posledica tega razcepljanja so bile velike vojne in uničenje Atlantide.
In te posledice trpi človeštvo še danes. Vsa bolečina, vsi strahovi, ljubosumje, odvisnosti vseh vrst, bolezni, vojne, lakota, so posledica notranjega razcepa pri ljudeh - ko ni zavesti o svojem resničnem bitju, duši. So pa tudi posledica svobodne odločitve, ki jo je človeštvo sprejelo v tistem času. Živimo eksperiment, ki smo si ga sami zamislili in ga sedaj z vsemi čutili živimo. Skrivnost je v tem, da v resnici ni smrti in je to samo velika in debela laž, s katero so si vse velike religije in politika zagotovile nadzor nad ljudmi.

Pa da ne bo kdo naredil samomor, da vidi, če res ni smrti! Takih idiotov je na svetu res nekaj, to pa zato, ker se jim ne sanja, da je življenje blagoslov, ki ga je treba izkoristiti do konca: brez strahov in obsodb. Samomorilci pa imajo toliko obsodb na življenje, da jih le-te na koncu potisnejo iz življenja. Kaj pa to pomeni, bo vsak sam razmislil.

Od kod torej vsa bolečina človeštva? Iz občutka ločenosti duše in telesa ali Bogom in posameznikom. Isto je, kakor koli obrnemo. Ko so boste spomnili svojih življenj in boste prišli do Atlantide, vam bo vse jasno.
Del tedanjega prebivalstva ni bil za ta eksperiment, ni bil zato, da se za trideset tisoč let ločijo od stvarstva in sebe, zato so tik pred potopom naredili evakuacijo na Noetovo barko. No, ta Noetova barka je samo v Bibliji barka in to zato, ker resnične podobe te barke nihče ne bi dojel. Ta "barka" je okrogla, ima 13500 km premera in je planet! Ta planet je v neposredni bližini Zemlje, nihče pa je ne more videti, ker je skrita v drugi dimenziji. Kdaj pa kdaj koga za nekaj časa vzamejo gor in potem napiše kakšno lepo knjigo o tej temi. Je kaj pisati!

Prebivalci te "barke" so tisti, ki jih imenujemo "mojstri modrosti" in so se v vsej nadaljnji zgodovini redno pojavljali na Zemlji, nekateri večkrat, drugi manjkrat. Vedno pa je na Zemlji prisotno kar lepo število teh bitij. Mnogokrat greste mimo njih pa jih niti ne opazite, drugič pa ob srečanju z njimi doživite nekaj neznanega in nerazumljivega. Jasno, da mojstrov modrosti ne ganejo človeški zakoni, ne plačujejo davkov, ni jim treba delati za preživetje, saj dobijo vse, kar rabijo, v trenutku. Če se vam to zdi čudno, bo še bolj čudno tole: vsi, ki smo na Zemlji, smo mojstri modrosti, le da večina ljudi tega ne ve ali pa noče vedeti. So se pač ljudje odločili, da bojo igrali svoje igrice idiotov, mučenikov, bolnikov, garačev, odvisnežev. V vsakem človeku je Bog, v vsakem človeku je mojster. Zakaj ga ne bi odkrili!? Da, tudi ti, ki sedaj tole bereš, si mojster modrosti, ki si se odločil, da boš za nekaj časa pozabil, da si mojster in boš igral igro, kakršno pač igraš. Lahko se odločiš zdajle, da to igro končaš, se spomniš kdo si v resnici in postaneš svoboden človek.

Mnogi navidez nepomembni ljudje so v resnici doktorji znanosti, astrologije, kvantne fizike, medicine - vendar na tistem svetu, od koder so prišli na Zemljo. Tu se morajo vsega tega ponovno spomniti. Mnogi danes navidez pomembni ljudje pa so v resnici mlade duše, ki so si izbrale lagodno življenje, saj nimajo dovolj modrosti za večje izzive. Smo torej speči mojstri in zbujeni ali razsvetljeni mojstri.
Razsvetljeni mojstri so resnični ljudje, svobodni pa vendar povezani z vsem stvarstvom. Na Zemljo prihajajo zato, da učijo ljudi, kako priti iz teh izgubljenih, zabluzenih stanj, ko ni vere, ni zavesti, ni moči za najbolj enostavna zemeljska opravila. Učijo, kako biti srečen in kje jo najti, učijo modrosti, ki je bila pozabljena, učijo, kako uživati v vsakem trenutku. Pravijo, da če zares, čisto zares uživaš le en sam trenutek, se ta trenutek razvleče v večnost in smrt je premagana. Trenutek postane večnost, večnost pa je neskončna. Tisti, ki uživa v trenutku, uživa v večnosti in krog je sklenjen. Ni začetka in ni konca, vse je samo Bivanje.

Ob procesu razcepljanja v času Atlantide je človek tudi prvič izkusil smrt. Smrt je največja manipulacija na tem svetu, saj smrti v resnici ni - samo misel je, ideja o koncu. Vendar pa smrt nikoli ni konec, je samo nov začetek, novo rojstvo, ki daje nove izkušnje in nove možnosti za ponovno vstajenje. Ali veste, kaj je vstajenje ali vnebovzetje? Ponovna združitev s samim sabo! Nič več in nič manj. In smrt je delna združitev s samim sabo, da bi človek bolje razumel svoje preteklo življenje.
Kaj se zgodi s človekom, ki doživi svoje vstajenje? Ni mu več potrebno razčiščevati svoje karme, ker je nima več in ni se mu potrebno ničesar več bati.

Razsvetljeni človek nima razloga, da bi ponavljal svoje izkušnje trpljenja in smrti, saj dobro ve, kako to je, pač pa ga čakajo nove izkušnje v drugih svetovih, da bi postajal vse bolj močan, vse bolj ŽIV.
Tako je, kot pravijo na primer Indijanci:"dokler si živ, si v resnici mrtev in ko si mrtev, si tako živ kot nikoli prej!". Zabavno!

Spet k Atlantidi in njenemu potopu. Tisti del njenih prebivalcev, ki ni razumel, kaj se dogaja, je seveda skozi proces reinkarnacije živel naprej. Del znanja se je ohranil, saj so nekateri Atlanti odšli še pred potopom v druge kraje na Zemlji: Ameriko (tako so se razvili Mayi, Inki, Azteki in pred njimi neznana plemena še večjih moči), Azijo (Indija, Tibet, Kitajska), Avstralijo (Aborigini), Afriko (Egipčani in nekatera druga ljudstva). To znanje je postopno plahnelo, do danes, ko je vse znanje razcefrano na milijone koščkov. Ni izginilo - samo drobceni koščki se valjajo po svetu, kar je razlog, zakaj mora iskalec sreče biti neskončno potrpežljiv: zato, da lahko vse te koščke najde in jih sestavi. Marsikaj od tega prastarega znanja se je izrodilo in ob pomoči črnih sil postalo vir manipulacije, izkoriščanja, zlorab. Ena in ista stvar je lahko dobra ali slaba, odvisno, kako gledaš nanjo. Stvar je v tem, ker je človeštvo postopno spremenilo svoje gledišče v slabo.

Na primer: za cerkev in tiste, ki so pod njenim vplivom je spolnost nekaj slabega, nečistega. To je obsodba. Kaj je že rekel Jezus? Ne sodi, da ti ne bo sojeno. Tako prihaja čas, ko bodo vse religije obsojene in zavrnjene zaradi vseh napak v preteklosti. Kaj pa je narobe s spolnostjo? Mar nas je Bog zato take ustvaril, da nas bo sodil in kaznoval?
Neumnost! Večina bolezni, tudi AIDS, imajo svoje korenine v zatiranju spolnosti. Po drugi strani pa je iz istega razloga vse več spolnega nasilja, perverznosti in nezdravih medčloveških odnosov. Vse to ima vzrok v strašnih obsodbah in občutkih manjvrednosti, ki so jih ljudje sprejeli. Kako se to ozdravi? Treba je iti po srednji poti.
Kot posledica zgrešenih idej so sčasoma nastale velike religije, ki so si s silo pridobile oblast in hkrati obljubljale Boga, srečo in ljubezen. Absurd!
Ko je nato prišel Kristus v Jezusovi podobi na Zemlji, ni bilo čudno, da so ga križali, saj nihče (izjemno redki, pravzaprav) ni hotel prave resnice, kajti izgubili bi moč nad ljudmi, ki so jo ohranili do danes. Vendar ta razpada, saj čas, ki je pred nami, ne bo zdržal neresnice. Vsa laž bo uničena in "božje kraljestvo bo zavladalo na Zemlji".

Biblijo so potem napisali na ta način, da je bila prava resnica zelo zakrita in da bi jo odkril, je moral posameznik iti zelo globoko vase, odvreči vse sodbe in presodbe in sprejeti svet in ljudi takšen kot je. To je bil včasih posel za trideset ali več let intenzivnega dela na sebi. Danes je - hvala Bogu - drugače, v smislu, da gre vse hitreje. Še vedno pa je potrebno nekaj časa za to. Odvisno, kako intenzivno delaš.
Da pa resnica ne bi ostala pozabljena, so hkrati z Biblijo napisali tako imenovane Kumranske zapise, ki so jih našli v pečinah v bližini mesta Kumran ali Qumran. Ti zapisi pojasnjuje vse dogodke na povsem drugačen način. Da se jih dobiti tudi pri nas, vendar mislim, da vseh še niso dešifrirali - ali pa se bojijo predčasno objaviti jih.

Za zaključek povejmo še to: resnica je bila zakrita, nikakor pa ne pozabljena. Navkljub silam, ki želijo to resnico odriniti čim dlje stran, je nemogoče zadržati njeno ponovno rojstvo. Takšen je kozmični zakon in nihče ga ne more premagati.

Bono Baršek
040/334-866