Slovenke smo prvi časopis dobile že konec 19. stoletja, prvo doktorico znanosti leta 1907, volilno pravico po drugi svetovni vojni, pravico do svobodnega odločanja pri rojstvu otrok v začetku osemdesetih in v ustavi je jasno zapisano, da je diskriminacija na podlagi spola prepovedana. Kljub temu se v praksi dogaja, da ženske zaradi odločitve za materinstvo ne dobijo službe ali jo izgubijo, delodajalci pa moške raje zaposlujejo, tudi če so manj kvalificirani kot njihove ženske kolegice.
Maja Murko, direktorica področja Iskanje in selekcija pri mednarodnem podjetju Adecco, pravi: "V Sloveniji malo očetov izkoristi očetovski dopust in tudi praksa, da bi vzeli dopust za varstvo otroka namesto mame, ni pogosta. Pričakuje se, da očetje delajo, torej morajo biti v službi. Dokler bo takšno razmišljanje in praksa, bodo moški pri zaposlovanju v prednosti." Vendar to ni edini problem. "Glavni problem vseh mladih je pomanjkanje delovnih izkušenj, kar je predvsem družbeni problem," dodaja Maja Murko. "Delodajalci zaradi vse večje konkurence in boja za obstanek na trgu iščejo osebe z določenim znanjem, izkušnjami, mrežo poznanstev, takšne, ki se bodo hitro prilagodile na novo delovno mesto in začele kazati dobre rezultate. Zaposliti mlado osebo brez izkušenj pomeni več angažiranja, izobraževanja, daljši rok za doseganje nekih višjih ciljev."
Žrtvi ni treba dokazovati ničesar
Nevarnost kršitev temeljnih pravic delavca je glede na njegov podrejeni položaj v pogodbenem razmerju z delodajalcem velika, prikrita diskriminacija žensk pa se stalno dogaja. "Vsekakor bi pomagale že redne prijave na inšpektorat za delo," odgovarja Taja Plešnik z direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. "V primeru spora zaradi diskriminacije zakon določa, da mora delodajalec dokazati, da je sum neutemeljen, in ne obratno. Delavec mora le navesti dejstva, ki upravičujejo domnevo, da je kršena prepoved diskriminacije. Določeno je tudi, da je v tem primeru delodajalec kandidatu za zaposlitev odškodninsko odgovoren. Zakon izrecno poudarja, da delodajalec od kandidata ne sme zahtevati podatkov o družinskem stanu, zakonskem stanu, nosečnosti in načrtovanju družine, sklenitve pogodbe o zaposlitvi pa nikakor ne sme pogojevati z dodatnimi pogoji v zvezi s prepovedjo nosečnosti, odlogom materinstva ali z vnaprejšnjim podpisom odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca."
Bolj kot spol je pomembna redna delovna prisotnost
"Delodajalci načeloma ne vztrajajo pri določenem spolu za prosta delovna mesta. Včasih preferirajo spol glede na kolektiv: če imajo zaposlene same ženske, si ga želijo malce ‘premešati’ z moškimi, in obratno. To velja predvsem za ‘nevtralna’ delovna mesta, kot so na primer vodja financ, vodja računovodstva, vodja prodaje (pozna se recimo pri tem, ali gre za prodajo izdelkov v industriji, kjer bolj prevladujejo moški, recimo strojništvo, gradbeništvo, avtomobilizem), direktor," pravi Maja Murko. "Vsako podjetje si želi predvsem zaposlenega, ki bo čim manj odsoten. Ker je pri nas zakonodaja naravnana tako, da mora za prvih 30 dni bolniške odsotnosti stroške kriti delodajalec, to zanj pomeni izpad dohodka in tudi delo s skrajšanim delovnim časom povzroča težave, saj je treba poiskati dodatno delovno moč. Največji hendikep za mlado iskalko zaposlitve je, da v kratkem načrtuje otroke. Tista, ki jih že ima, je manj rizična, čeprav je vprašljivo, koliko bo odsotna zaradi morebitnih bolezni otrok in kako bo z urnikom njenega dela (si želi več časa prebiti z družino, mora iti po otroka v vrtec ...)."
Država bo krila stroške socialnega zavarovanja
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pripravljajo spremembe zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, kjer je predviden tudi ukrep stimuliranja nadomestnih zaposlitev v času starševskega dopusta. "To pomeni, da bo država delodajalcu za čas, ko namesto delavca, ki koristi starševski dopust, zaposli drugega delavca, zanj krila stroške socialnega zavarovanja," pojasnjujejo v službi za stike z javnostjo pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. "S tem nameravamo spodbuditi večje zaposlovanje bodočih staršev. Reševanje teh problemov je za Slovenijo pomembno tudi zaradi sedanjega demografskega položaja in trendov. V različnih anketah in razpravah namreč mladi izpostavljajo nedostopno in negotovo zaposlitev kot eno od dveh največjih ovir za ustanavljanje družine."
Posebno varstvo pred odpovedjo za nosečnice
Ker ima lahko odpoved pogodbe o zaposlitvi škodljive vplive na telesno in duševno stanje nosečnic, so te poleg doječih mater ter mater, ki izrabljajo starševski dopust, deležne posebnega varstva, ki se začne z nastopom nosečnosti in traja vse do konca starševskega dopusta oziroma do konca dojenja. Taja Plešnik pojasnjuje: "Določba 115. člena zakona o delovnih razmerjih v zvezi s posebnim varstvom pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi določa, da delodajalec ne sme vročiti odpovedi noseči delavki, delavki, ki doji, ter staršem med izrabo starševskega dopusta. Če delodajalec ob izreku odpovedi ne ve za nosečnost, velja posebno varstvo pred odpovedjo, če delavka obvesti delodajalca o svoji nosečnosti, kar dokazuje s predložitvijo zdravniškega potrdila." Kljub zakonu pa mlade mamice kršitev očitno ne prijavljajo, saj so jih inšpektorji v zadnjih dveh letih ugotovili le dvanajst.
Rešitev je torej jasna - brezkompromisna prijava na inšpektorat za delo pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, takoj ko ugotovite, da se vam je zgodila krivica. Na dolgi rok se bodo stvari spremenile šele, ko se bodo premešale vloge moških in žensk v družbi ter ko bodo očki na porodniškem dopustu postali nekaj vsakdanjega in samoumevnega.
Slovenci menimo: Moški so v veliki prednostiV raziskavi, ki jo je Anketni studio Dnevnik opravil 31. januarja 2006, je sodelovalo 353 polnoletnih Slovencev. Skoraj 70 odstotkov jih je prepričanih, da delodajalec raje zaposli moškega kot žensko, čeprav sta oba enako kvalificirana. Za diskriminacijo pri zaposlovanju so po mnenju naših anketirancev najbolj odgovorni neustrezna zakonodaja, delodajalci in ministrstvo, ki delodajalcev ne stimulira za zaposlovanje mladih mamic, delno pa tudi šole in vrtci, ki jim delovni urnik staršev ni kaj dosti mar. Vsak tretji vprašani tudi pozna mamico, ki so jo "otrokom prijazni" delodajalci zaradi materinskih obveznosti postavili pred vrata.
O pravnih sredstvih, ki so na voljo žrtvam diskriminacije pri zaposlovanju, smo se pogovarjali z mag. Borutom Brezovarjem, glavnim republiškim inšpektorjem za delo. "Osrednja določba, ki postavlja prepoved diskriminacije kot temeljno načelo, je določba 6. člena zakona o delovnih razmerjih. Delodajalec ne sme iskalca zaposlitve ali delavca v času trajanja delovnega razmerja ali v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi postavljati v neenakopraven položaj zaradi spola, rase, barve kože, starosti, zdravstvenega stanja, verskega, političnega in drugega prepričanja, članstva v sindikatu, nacionalnega in socialnega porekla, družinskega statusa, premoženjskega stanja, spolne usmerjenosti ali drugih osebnih okoliščin. Kršitev tega člena predstavlja prekršek, za katerega veljajo sankcije: za delodajalca kot pravno osebo je predvidena globa najmanj 1.000.000 tolarjev, za delodajalca kot fizično osebo 500.000 tolarjev, z najmanj 80.000 tolarji pa se kaznuje odgovorna oseba delodajalca. Inšpektorji za delo obravnavajo vsako prijavo, tudi anonimno, pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora pa so dolžni kot tajnost varovati vse, s čimer se seznanijo, torej tudi identiteto tistega, ki je kršitev prijavil. Zakon zahteva enakopravnost tudi pri določanju pogojev za opravljanje dela, plačila in pri utemeljenosti razlogov za odpoved," pravi Borut Brezovar. "V zvezi z diskriminacijo velja omeniti še zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja, ki podrobneje določa definicijo enakega obravnavanja ter nadlegovanje, ki temelji na kateri koli osebni okoliščini, kršitev le-tega pa se obravnava kot prekršek."
Slovenke smo prvi časopis dobile že konec 19. stoletja, prvo doktorico znanosti leta 1907, volilno pravico po drugi svetovni vojni, pravico do svobodnega odločanja pri rojstvu otrok v začetku osemdesetih in v ustavi je jasno zapisano, da je diskriminacija na podlagi spola prepovedana. Kljub temu se v praksi dogaja, da ženske zaradi odločitve za materinstvo ne dobijo službe ali jo izgubijo, delodajalci pa moške raje zaposlujejo, tudi če so manj kvalificirani kot njihove ženske kolegice.
