Kislo in bazično

sreda, 24. maj 2006 @ 05:12 CEST

Piše: Dario Cortese v novi Vivi www.viva.si

Praktična kemija zdravega počutja
V želji, da bi jedli zdravo, prej ali slej zadenemo ob kisline in baze. Kislo škoduje, bazično koristi. Toda kislo je lahko tudi bazično, bazičnost v telesu pa ni koristna vedno in povsod. Tudi kislo utegne biti zdravo, toda če smo prekisli, ni zdravo. Zmešnjava hoče biti popolna, nasmihanje pa kiselkasto.

Zato se, čeprav neradi, spoglejmo s povsem navadno anorgansko kemijo. Baze in kisline so ena od temeljnih polarnosti v kemiji in naravi nasploh. Ene nevtralizirajo druge in če zlijemo skupaj primerno količino klorovodikove kisline in natrijevega hidroksida, dobimo raztopino natrijevega klorida, torej kuhinjske soli. Če je ena od obeh sestavin v presežku, drugo povsem nevtralizira, celota pa je še vedno na njeni strani, bodisi kisla bodisi bazična.
Stanje kislosti ali bazičnosti v razponu od 1 do 14 opisuje vrednost pH, potentia hydrogenii oziroma "moč vodika", to je vodikovih ionov v tekočini. Vrednost pH 7 pomeni nevtralno, manjše vrednosti so kisle, višje bazične. pH 1 pomeni skrajno kislo, pH 14 povsem bazično.
Najpogostejše anorganske kisline so klorovodikova, dušikova, žveplena in fosforjeva.
Najpogostejše baze oziroma hidroksidi so natrijev, kalijev in kalcijev hidroksid.
V koncentriranem stanju so tako kisline kot hidroksidi zelo do hudo zelo strupeni in skrajno škodljivi.

Red v prebavnem traktu

Naš prebavni trakt je na prvi pogled en sam velik kislo-bazični upor, sicer pa v njem vlada popoln red - ali naj vsaj bi vladal.
V ustih vlada zelo blago bazično stanje, pH okrog 7,1, ker v takšnih razmerah deluje encim amilaza, ki ga izločamo s slino in razgrajuje škrob.
V želodcu vladajo hudo kisle razmere - pH med 1 in 3 -, najbolj kisle v vsem telesu. Kajti kaj pa želodec ve, ali bo vanj zašlo kaj sovražno tujega. Zato izloča klorovodikovo kislino, ki pomori nezaželene mikroorganizme in obenem začne z razgradnjo beljakovin. (Kozarček vinske kislice ob kosilu zato prav nič ne pomaga k prebavi, spodbuja pa izločanje želodčnega soka, ki pa pomaga.)

Bazični šok

Ko hrana pride iz želodca v dvanajstnik, doživi bazični šok: pH 8. Tam vlada bazično stanje, kajti encimi trebušne slinavke lahko delujejo samo v takšnem okolju. Podobno stanje se nadaljuje skozi tanko črevo do debelega črevesa, kjer se neprebavljenih ostankov hrane razveselijo bakterije, naše naravne zaveznice tam spodaj. Med drugimi so naravno prisotne tudi mlečnokislinske bakterije, ki ustvarjajo kislo okolje, v katerem se težko razvijajo zdravju in dobremu počutju nezaželene bakterije.
Ne le v prebavnem traktu, v vsem telesu vlada zelo natančno uravnovešeno razmerje kislo-bazičnih sil, no, takšno naj bi vsaj bilo.
Kri ima pH od 7,35 do 7,45.
V veznem tkivu vlada pH med 7,08 in 7,29.
Mišice in celic hočejo biti rahlo kisle, imeti želijo pH 6,9.

Vzroki bolezni

Ob podpori prehrane s prevladujočim deležem kislo učinkujočih sestavin se ravnovesja lahko spremenijo, tu pa se začnejo težave. Posebno sitno je, da se zviša pH vezivnega tkiva in celic. Zaradi kislo učinkujočih presežkov v telesu nastanejo razmere, v katerih se lahko razvijejo številne zdravstvene težave, tako rekoč vse, ki jih imenujemo civilizacijske bolezni - in še kaka povrhu. Poleg tega kronično "zakisanje" pomeni, da iz kosti črpamo kalcij, ki služi tudi za nevtralizacijo kislin. Imenitno za švohotne zobe in začetek osteoporoze!

Zmešnjava?

S hrano se gremo torej tudi kemijo ter uravnavamo razmerje kislih in bazičnih sil v telesu. Ampak drugače, kot se zdi na prvi okus.
Kislo sadje namreč učinkuje bazično, sladko žito pa kislo.
Skratka, zmešnjava.
Pravzaprav pa ne.
Najprej naredimo red med kislostmi in bazičnostmi.

Kislo ali bazično učinkovanje hrane ni vezano na njen okus, marveč na kislo ali bazično učinkovanje presežka presnovnih produktov.
S hrano dobimo predvsem organske kisline, ki jih telo, če ne štejemo redke izjeme (oksalna kislina), uspešno predela. Zaradi drugih elementov, predvsem kalija, kislo sadje učinkuje bazično, saj nam med presnovo daruje presežek bazično učinkujočih elementov. Hrana, ki v presnovi ustvarja presežke kislo učinkujočih produktov, je predvsem beljakovinska hrana s presežki fosforja in dušika, pa naj je živalskega ali rastlinskega izvora. Sem sodijo tudi žita.

Hrana, ki ima v presnovi kisel učinek

Meso, žita (najmanj riž), jajčni beljak, večina oreškov, sir, suha semena večine stročnic.
Poleg tega v hranoslovju velja, da predelana živila ne samo učinkujejo kislo, temveč še dodatno spodbujajo nastajanje kislo učinkujočih presnovnih produktov. V skupino teh nepridipravov sodijo sladkor vseh vrst in vsi izdelki z njim, bela moka in izdelki iz nje, poliran riž, sladke industrijske pijače in alkoholne pijače, ki se prelijejo čez mero.

Hrana, ki ima v presnovi bazičen učinek
Večina sadja in zelenjave, soja, proso in ajda.
Povsem sveže mleko, maslo in olja so po svoji naravi nevtralni.

Današnja prehrana

Ragnar Berg, eden od prvih raziskovalcev kislo in bazično učinkujoče hrane, je ugotovil, da so posamezne vrste hrane močneje ali šibkeje kislo oziroma bazično učinkujoče. S prehrano naj bi za vzdrževanje optimalnega kislinsko-bazičnega ravnovesja v telesu morali dobiti štiri petine bazično učinkujoče hrane in eno petino kislo učinkujoče. Menda je danes pogosto prav nasprotno. Poleg tega preseneti in morda razočara dejstvo, da po produktih presnove žita niso znatno manj kisla od mesa, tako da je razlika med prehrano s prevelikim delom mesa ali prevelikim delom žit, četudi nerafiniranih, približno enaka.

Kaj zdaj?

Enako kot prej, le drugače. Glede razmerja bazično in kislo učinkujoče hrane način prehrane ni pomemben, razmerje vrst hrane pa še kako. Kot nalašč je takšno, ki splošno spodbuja živahno zdravje in prijetno počutje.
Za temelj kislo-bazične prehranske piramide vzemimo zelenjavo. Veliko zelenjave, v vseh oblikah in na vse načine. Potem ne pozabimo na sadje. Potem jejmo karkoli že. Predvsem pa se ne ustrašimo kislo učinkujoče hrane, ker ima veliko dobrodejnih lastnosti. Le preveč naj je ne bo.

Rešitev

Najpreprostejša in pravzaprav nujno potrebna rešitev je, da se bazično-kislinski seštevek obroka nagiba na bazično stran. Zato jemo meso ali žita kot prilogo k zelenjavi in ne obratno. Sadje, kot je to prebavi prijetno v navadi, jemo kar samo, kot spodbuden zajtrk ali živahno malico.
Tako pravzaprav ne spremenimo ničesar, saj ne hujšamo in se ne gremo podobnih skrajnosti. Gibajmo se pa le, po možnosti ne malo. Vsak dan. Tako spodbudimo in uravnovesimo presnovo in odpravimo marsikatero težavo, katere se nam še spomniti ni treba.

Preprosto!

Ko postanemo pozorni na prevladujoč del bazično učinkujoče hrane v prehrani, znamo olajšati ali odpraviti marsikatero zdravstveno težavo. Na primer visok krvni tlak, težave s kožo, artritis, revmo in putiko, kronična vnetja, presežek holesterola in trigliceridov v krvi … V kombinaciji z gibanjem tovrstna prehrana zavira razvoj osteoporoze. Tudi prebavo okrepimo, po potrebi odpravimo zgago, okrepimo jetra, prečistimo ledvice in nasploh spodbudimo izločanje. Navsezadnje prehrana s prevladujočim deležem zelenjava in sadja, ki naj bo čimbolj naravno pridelano, krepi telesno odpornost in učinkuje splošno preventivno pred civilizatozami vseh vrst. Pa še prijetno se počutimo, posebno v dobri družbi.

Dario Cortese

Zelenjava je najpomembnejša bazično učinkujoča hrana na tem svetu.

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/BazaKislinaHrana