SEBE MORAŠ SPREMENITI,
NE PODNEBJA.
Čeprav bi preplul neizmerno morje, čeprav bi, kot pravi naš Vergil "ostajale za teboj dežele in mesta", bi te, kamorkoli bi prišel, spremljale napake.
Kaj se čudiš, da ti potovanja nič ne koristijo, ko pa sebe nosiš s seboj? Teži te prav tisto, kar te je pognalo na pot. Kaj lahko koristijo nove dežele? Kaj spoznavanje mest ali krajev? To premeščanje je zaman.
Sprašuješ, zakaj ti ta beg ne pomaga? Bežiš s seboj. Breme, ki ga imaš v sebi, je treba odložiti; prej ti ne bo všeč noben kraj.
Ko pa se boš osvobodil tega zla, ti bo vsaka sprememba kraja postala prijetna; tudi če boš pregnan v najbolj oddaljene dežele, če se boš preselil v kakšen odmaknjen kraj v tujini, bo ta zate prijetno bivališče, pa kakršnokoli že bo.
Bolj pomembno je, kakšen prideš, kakor kam prideš, zato se ne smemo navezati na noben kraj.
Živeti je treba v skladu s tem prepričanjem:
Nisem rojen zato, da bi ždel na enem kraju,
moja domovina je ves ta svet.
Seneka, del Pisma Luciliju |
Vpliv spremembe
Prispeval/a: titanic dne ponedeljek, 15. maj 2006 @ 13:03 CEST
Res se moramo počutiti del narave in delovati prijazno na vse delce, ki nas sestavljajo. Dom lahko najdemo v svojem srcu in se počutimo doma povsod, kjer smo. Res pa je, da velja, kot je bilo že večkrat slišano, da vsak, ko potuje po svetu in išče sebe, se najde le tam, kjer se je rodil. Zato tudi se je rodil ravno na tistem delu sveta. Tam je njegovo poslanstvo, da naredi, kar je njegova naloga in ne, da išče sebe po drugih delih sveta in razmišlja o drugih običajih in navadah.
Dom nosi v sebi, v svojem srcu in ko človek najde ljubezen, varnost in harmonijo v sebi, se počuti varno in doma kjer koli je in kamor koli gre.