Piše: Marko Pogačnik

Vem, kako se gleda na Bled. "Bled so pozidali in nam ga vzeli. Na Bledu je vse polno tujcev, ne hodimo na Bled. Toliko opevane lepote Bleda smo se naveličali. Pojdimo raje kam drugam." Kolikor globlje se tak površen odnos do Bleda vgnezdi v slovensko dušo, bolj katastrofalen je. Ogroža slovensko identiteto.

Ni slučaj, da je dal arhitekt Jože Plečnik prav na Bledu izklesati zametek današnjega državnega grba. Na hrbtni strani plašča Matere Božje stoječe pred župno cerkvijo lahko vidimo sredi 30-ih let prejšnjega stoletja izklesan Triglav s šesterokrako zvezdo. Ni slučaj, da je Prešeren v Krstu pri Savici srečni vidik slovenske usode izrekel z besedami in krajinsko podobo Bleda. Ni slučajno, da je Bled od davnine veljal za romarski kraj.

Bled je eden tistih redkih krajev na Zemlji, skozi katere delujejo sile, ki izvirajo prav v središču Zemlje. Gre za kraje skozi katere se izraža arhetipska frekvenca matere Zemlje, tisti pra-ton, ki daje podstat vsemu živemu. Ni slučajno, da je Prešeren postavil reklo "Bled - podoba raja".

Globoko v notranjosti Zemlje - lahko bi rekli "globoko v njeni arhetipski zavesti" - utripa vzorec popolnosti za vsako živo bitje, pokrajino, tudi za Zemljo kot celoto. Ta vzorec je identičen s "podobo raja". Dolgoročni cilj Zemlje je, vzorec popolnosti (realnost raja) uresničiti na površju planeta. Mar ni to tudi naša želja, ko se zavzemamo za mir, pravičnost in celostni razvoj? Bleda se ne sme pozabiti, ali ga odpisati, ker bi s tem izbrisali referenčno točko teh prizadevanj, kar zadeva slovenski prostor.

Pri tem pa je potrebno na ves glas poudariti, da Bled ni samo razvpito jezero z otočkom. Da bi Bled lahko deloval kot usmerjevalec razvoja vseh nas v smeri vse večje uravnoteženosti, zdravja in sreče (in z njihovim doseganjem povezanih preobrazb), ga je treba jemati kot prostorski organizem, ki sega od Save Radovne do Save Bohinjke, pa od Save Dolinke do Triglava.

Če se denimo še naprej igramo z mislijo, da bi kanjon Save Dolinke pri Bledu spremenili v akumulacijsko jezero, potem ogrožamo dihanje blejskega prostora. Bled namreč vdihava svežo življenjsko silo skozi goro v ozadju jezera, Osojnico, izdihava pa v kanjon Save Dolinke. Organizem, kateremu se zaprejo dihalne poti, je obsojen na razpad.

Bled je zadnji prostor, s katerim bi smeli manipulirati. To pa ne pomeni, da ga ne smemo uživati, celo nujno je, da bi nas nekega dne ne zapustil. Uživajmo in varujmo ga v njegovi celovitosti.