Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Pogacnik_Marko_Virus_Ego

Virus odcepljenega ega nedelja, 4. junij 2006 @ 05:17 CEST Uporabnik: Anonymous Piše: Marko Pogačnik V času, ko nelagodno opazujemo, kako se okrog nas po Zemlji naseljuje virus ptičje gripe, se je vredno zavedeti, da obstaja veliko bolj nevaren virus, ki je v zgodovini človeštva terjal neskončno število žrtev in jih golta še danes: virus odcepljenega oziroma nepovezanega ega. Preden spregovorimo o tem nevarnem virusu, si je treba biti na jasnem, da je ego nepogrešljiv del človekove celote. Latinski izraz "ego" se v slovenščino prevaja kot "jaz". Ego bi potemtakem lahko opredelili kot izraz človekove identitete. Človekova identiteta je notranja (duhovna, srčna) vrednota. Ego je organ njenega izražanja navzven. Neobhodno je potreben, da bi se v svetu lahko svobodno odločali, da bi lahko samostojno ustvarjali in se izražali. Potrebna je previdnost, če nas kdo nagovarja, da naj odstranimo naš ego, da naj ga premagamo. Če bi se res odrekli svojega jaza, bi kaj lahko postali predmet manipulacije s strani nekega drugega ega, ki ni tako zelo "razsvetljen", da bi se odrekel samemu sebi. Ego postane destruktiven šele takrat, ko se odcepi od organizma človekove duhovne, duševne in energijske celote. Namesto, da bi se človekov jaz kar naprej uglaševal s svojim primarnim jedrom - po domače rečeno, poslušal glas srca - začne delovati na lastno pest. Lahko bi uporabili izraz "razuzdani ego". Govora je o egu, ki ga ne usmerja več človekovo notranje bistvo. Jaz se je odcepil od svojega namena. Ker pa je ego nekakšen posrednik med notranjim in zunanjim svetom, nima lastnega motorja. Kdo pa ga poganja po tem, ko se je odcepil od lastnih korenin? V tem je težava. Odcepljeni ego poganjata bodisi hladna pamet ali goreča čustva. Bolje rečeno, meče ga iz ene v drugo skrajnost. Poglejmo svetovne razmere: postaja vsakdanja politična praksa, da politične elite aktivirajo nacionalni ali verski ego množic in na ta način dosežejo, kar hočejo. Odcepljenemu egu namreč lahko razum natvezi karkoli, pa mu bo verjel, ker nima več notranjega občutka, kaj je res in kaj ni. Po drugi strani pa je nepovezani ego neštetih posameznikov kaj lahko čustveno razburiti, saj nima merila, da bi lahko vedel, ali je vzrok razburjenja resničen ali ni. Nič drugače se ne godi na ravni osebnih odnosov. Virus odcepljenega ega jih zna do kraja zagreniti in do nerešljivosti zavozlati. Pri tem pa daje nedolžen vtis, češ da drugače ne gre. Predlagam, da nemudoma začnemo svoje bivanje in ustvarjalnost varovati pred virusom lastnega odcepljenega ega. Kako? Nekaj predlogov: • Poslušajmo druge z enako mero pozornosti, s katero poslušamo svoje lastne zamisli in navdihe. • V vsakem trenutku bi bilo potrebno del svoje pozornosti posvečevati temu, kar nas osebno presega v smislu božanskega jedra, univerzalne celote ali Boga. Vsakdo ima pravico to občutljivo razsežnost bivanja pojmovati in imenovati po svoje. Le odmisliti si je ne bi smeli, če želimo svoj jaz ponovno vpeti v celoto. • Nesebično služenje in pomoč namenjena bližnjim pomagata preobraziti razuzdani ego, a le pod pogojem, da sta uglašeni z bitjem našega lastnega srca. Šempas, 17. aprila 2006, Marko Pogačnik Vir: http://www.gibanje.org Komentarji (2) www.pozitivke.net