Denar – starega sveta vladar

ponedeljek, 5. junij 2006 @ 05:10 CEST

''Iskreno verjamem, da so banène institucije dosti bolj nevarne in grozeèe življenju na Zemlji kot številne dobro oborožene armade'' … Kaj mislite, kdo je avtor te izjave? Kakšen socialistièni voditelj? Pa ste v zmoti, saj so to besede Thomasa Jeffersona, enega od ustanoviteljev ZDA in sodobne družbe.

Ali ste se kdaj vprašali, od kod pravzaprav izvira prosti èas? Zakaj je skupna masa dela in denarja razporejena med ljudi na Zemlji tako, da imajo eni vsega v izobilju, drugi pa z šestnajst urnim garanjem komaj pridelajo hrano zase? Zakaj si lahko eni privošèijo najboljše šolstvo in zdravstvo, drugi pa zaènejo delati že pri sedmih letih ter umirajo zgarani pri štiridesetih?

Korenina tega problema seže zelo daleè. Zelo jasno vidna je postala v èasu iskalcev zlata, v katerem so eni cele dneve mukotrpno kopali rudnino, drugi pa s skladišèenjem in posojanjem denarja (zlata) živeli bajno na raèun tujega dela. Takrat je sistem posojanja dosegel nesluten zagon. V zelo kratkem èasu je sistem izkorišèanja preko obresti dosegel celi svet.

Danes banèna pošast obvlada celotno ekonomijo, socialo, zdravstvo, šolstvo in vleèe niti življenja na Zemlji. Ne verjamete? Pa si poglejmo kratek teèaj iz ekonomije. Iraška geomorfologija tal je zelo specifièna in ugodna za izkorišèanje nafte, kar vpliva, da je pridobivanje le-te celo do deset krat cenejše kot drugje. ''Rezultate'' te analize lahko opazujete v dnevnih èasopisih v obliki kulturnega, šolskega, socialnega in zdravstvenega kolapsa te dežele. Seveda, dobro oboroženim in opremljenim vojakom bodo sledili banèniki, ki bodo ''velikodušno'' sanirali deželo s svojimi krediti. In seveda ponovili dobri stari afriški scenarij, v katerem ni konca zaèaranih krogov dolgov. Vlade se zadolžijo z izdajanjem vrednostnih papirjev, ki jih država ne more odplaèati drugaèe kot s prekomernim izèrpavanjem zemlje in vzgojo tistih poljšèin, ki prinašajo dobièke le kapitalistiènemu svetu. Pogosto se pa zgodi, da kljub obilici pridelkov lokalni prebivalci umirajo od lakote. Za rešitev teh problem vlada zviša davke in zniža še tako obupno raven socialnega, šolskega in zdravstvenega varstva dežel.

Še vedno niste preprièani? Ali veste, da je Afrika najbolj reven kontinent z naravnimi bogastvi (rudnine, nafta, plin)? In da potem ni interesa za prihod mrhovinarskih enot politikov, vojak, banènikov? In potem res - komu mar, da je v èasu, ko ste prebirali ta èlanek, umrlo od lakote in bolezni, ki so povezane z njo (in z banènim sistemov dolgov) 30 otrok? Preprièan sem, da ni socialne pravice brez ekonomskega ravnovesja.

Ljudje celega sveta imamo svobodo izbire. Tudi èe ne izberemo niè, je to naša volja, ki usodno vpliva na življenje vseh bitij na Zemlji. V imenu vseh dobromisleèih Angležev vas lepo pozdravljam in vam želim kot novi èlanici EU polno poguma in delovanja v smeri novega, resnièno BOLJŠEGA SVETA.

New Packwood, Anglija

Opomba uredništva:
New Packwood, sociolog, ki dela z otroki s posebnimi potrebami v Birminghamu, je postal èlan Društva Za boljši svet ter predsednik angleškega oddelka naše organizacije. Èestitamo!

Vir: E-meseènik
Ekološko-kulturno društvo Za boljši svet.
Veè informacij na: www.forbetterworld.com

0 komentarjev.

Za vrnitev v obièajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Denar_Svet_Vladar_Banka_Zemlja