Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Razsvetlitev_Franc_Perko_Narod_Bolecina

Odmev na TV oddajo Trenja "Razsvetlitve" torek, 20. junij 2006 @ 05:03 CEST Uporabnik: Tatjana Malec (Odmev na dialog med Msgr. Francem Perkom, nadškofom in Janezom Stanovnikom, predsednikom Zveze borcev NOB in drugimi) Ko dve resnici hočeta druga drugo izriniti, ena hoče drugi vzeti več njenega prostora, da bi s svojimi razsvetlitvami, z raztrganimi jermeni ujetosti mrtvih razširjala vonj in duh svoje bolesti, se bolečina spremeni v še večjo bolečino in na koncu se le še ena bolečina upogiba pred drugo in bijeta sizifovo delo, ki riše na obrazih znamenja prizadete užaljenosti in sovraštva ter nove delitve. Mrtvi ne morejo krojiti življenja živim! V resnico, ki ji druga resnica ne prizanaša, ne moreš vstopiti, da ne bi druge resnice ranil. Ker je bilo resnic, ran in bolečin za slovensko narodovo telo resnično mnogo in premnogo preveč, razsvetlitve kažejo edino pravo pot, da se vsaka resnica in bolečina vrne v telesa in duše tistih, ki svojo resnico in bolečino doživljajo in da druga drugi pustita dihati in živeti v njih na njihov način in da zadržujeta molk v preperelih oblekah mrtvih, s katerimi je bila resnica in bolečina pokopana. Narod naj svoje mrtve časti na pietetni način! Ne resnic in ne bolečin ne moreš izničiti z zgodovinskim spominom premoči, kajti vsaka resnica, ki je zrasla iz narodove bolečine, je sveta, ker je zemlja vzela nase krivdo za vse bolečine in gorje, ki so ga povzročili ljudje. Mrtvim, ki jih oživljamo, ne moremo več vsiljevati ideoloških nazorov, ker jih je groza konca ob smrtni uri prebodla skozi srce. Nobena ideologija nima nobenega pomena, vsaka kot zmaj strmoglavi na trupla umorjenih. Njene žrtve se seštevajo in sledi dolga maša žalosti, da so mrtvi prevzeli nase ta nečloveški napor. Vsaka duša, ki je gor vzeta, tehta toliko, kolikor brazda zemlje, ki njeno telo pokriva. Glede na žrtve ima slovenski narod težko breme. To je uničujoča žerjavica, ki vnaša strup in razkroj, usodne napetosti, kajti stik med dvema resnicama in bolečinama lahko sproža nove revolucionarne misli časa, reproducira nove resnice in nove bolečine, ko vse poka, ko se vse podira, ko se življenje maje, ki ji sledijo pekel, tortura, nerazumevanje, odtujenost, sovraštvo in nove delitve. To je neke vrste rja, ki nas lahko načne in kot narod složnosti uniči. Komentarji (23) www.pozitivke.net