Piše: Jože Vetrovec v novih Misterijih www.misteriji.si

Največja ovira pri zdravljenju je nesposobnost odpuščanja

"Imam stik z Nezemljanom; ko ga potrebujem, ga pokličem," pravi Marinka Mikelj* iz Milj pri Kranju, zdravilka, ki odpravlja tudi črno magijo in odžene prisesane duše. Po notranjem uvidu se je v mladosti spopadla s svojim rakom na prsih. Uspeh na sebi jo je prepričal v poslanstvo zdravilke. Nadarjenost dopolnjuje z znanjem, ki ga jemlje tam, kjer je dosegljivo: bila je pri Sai Babi, žolčne kamne so ji odstranile entitete skozi brazilskega psihičnega kirurga Joăa, še vedno kaj novega spozna pri zdravilcih, ki jih vsako leto srečuje v Braziliji.
Njeno glavno zdravilsko orodje so roke. V njih začuti bolezen, za vsako bolezen ima drug občutek, pod njenimi rokami se zvijajo obsedeni:

"Ja, včeraj sem imela eno takšno. Jo je k meni poslal župnik. Duhovnik eksorcist ji ni mogel pomagati … Takoj sem videla, da je res zacoprana. Teman pogled … Pa tresenje in zvijanje, ko je bila na mizi. In kriki. Kakšni kriki! Kar obleko si je hotela strgati s sebe. Ko pa sva končali, je bila videti že drugače. V drugo bo lažje. Po dveh, treh terapijah pa bo v redu. Odleglo ji je že po prvi. Je že kar svetlo gledala …"

Marinka zdravi vse na vse mogoče načine. Odpravlja telesne in duševne muke, pomaga, če se komu zalomi poslovno. Začne vedno na enak način:
"Najprej se s človekom pogovorim, da ga spoznam. Potem naredim numerološko analizo, ki me usmeri. Ko pa je na mizi, pod mojimi rokami, mi te povedo, kje je težava. Včasih je drugje kot mislijo zdravniki. Bolniku, kateremu so nameravali z injekcijo odpraviti hudo bolečino v hrbtenici, sem jaz pomagala tako, da sem mu s polaganjem rok odpravila ledvične kamne …"

Vendar je prepričana, da mora pri zdravljenju vsakdo sodelovati sam. Pač drugače kot tam, kjer pišejo recepte:
"Jaz se z vsakim pogovorim. Ljudje ozdravijo, predvsem če so hudo bolni - in le takšni v večini prihajajo k meni - pogosto tedaj, ko jim povedo, da zanje ni rešitve, ko začnejo odpuščati. Največja ovira pri zdravljenju je prav nesposobnost odpuščanja. Ko ljudje spoznajo, da nimajo pravice soditi, pričakovati in iskati krivca, se jim odpre pot ozdravitve. Ključi do zdravja so ljubezen, smeh, mir, počitek, globinska sprostitev … Nismo srečni, ker smo zdravi; zdravi smo, ker smo srečni. Pogosto omejitev "jaz ne morem" moramo spremeniti v "jaz zmorem". In nehati se moramo počutiti kot žrtve, ker to nismo … Kar je treba operirati, se mora operirati. Ne moreš vsega sam … Veliko pa lahko vsak stori sam za sebe."

Kaj vse zna, ne ve niti sama. Ko ima pred seboj trpečega, mu pomaga na način, ki se ji zdi pravšnji v tistem trenutku.
Kot zelo uspešno metodo, s katero je mogoče zdraviti, omenja psihokibernetiko Esenov, katere se je naučila pri Gordani Kudrikovi.

Kadar vodi zdravilne skupinske meditacije, pokliče entitete zdravilcev in tudi vesoljca, s katerim je prišla v stik v Braziliji:
"Z Vido Vidmar, ki ima duhovni center v Bahiji v Braziliji, sva se peljali na obisk k svetovno znanemu psihičnemu kirurgu. Tisoč petsto kilometrov dolga pot od Vidinega centra do Joăa vodi tudi prek nenaseljene planote. Tam so pod zemljo nezemljani in jaz sem se znašla med njimi. Sem vedela že vnaprej, kaj se tu dogaja.
Vida je sedela zraven voznika, jaz pa zadaj na sedežu. Že na začetku ceste prek planote, ki je dolga dvesto kilometrov in ob kateri ni ničesar, ne bencinske postaje, ne hiše, sem se mentalno znašla pod zemljo. Zaznala sem modre, modro sive meglene obrise. Tam so mi vesoljci povedali, da je kraj kamor grem moja pot, da moram iti tja, ker bom to delala. Tam bodo skupine ljudi, ki pridejo po zdravje. In da bom od nas treh, ki smo se napotili k Joău, operirana samo jaz, oni pa da pomagajo Joău …
Vesoljci so mi povedali, da sodelujejo z ameriško vlado, da tudi brazilska vlada ve za njihovo prisotnost in da bo prišla čisto nova energija, ki bo Brazilijo rešila gospodarske krize. Da imajo to vse pripravljeno, samo ne morejo še dati v javnost. Da bo zelo veliko katastrof, kot so že bile, pa še bodo … No, pa mi je ta vesoljec povedal tudi ime, da ga lahko pokličem, kadar ga bom rabila …

Vida je takoj opazila, da me je zmanjkalo. Fizično sem bila brez zavesti. Vida se ni nič ustrašila, ker je vedela, kaj se dogaja. Od tedaj vesoljca včasih pokličem. V imenu ima tri črke …, pa vsega ne smem povedati. Ponavadi ga pokličem na skupinsko zdravilno meditacijo …"
Na skupinskem zdravljenju pri Marinki v Miljah na Gorenjskem se od časa do časa zberejo ljudje, ki so že bili v "zdravilni kleti". Tu so razen zdravilne mize različni pripomočki: nihala, kristali, napitki, masažna olja, kapsule … Na steklenih vratih odseva podoba križa …

Skupinsko zdravljenje je zdravljenje s pomočjo duhovnih bitij, entitet, ki živijo v drugem časovnem svetu in prek medijev prihajajo k ljudem, da jim pomagajo ozdraveti:
"Tu se dogaja marsikaj. Ljudje med zdravljenjem na mestih, kjer jih zdravijo entitete, čutijo toploto, mravljince, rahel pritisk … vsak občuti zdravljenje drugače. Odvisno je od posameznika. Ti občutki dlje trajajo na mestih, kjer je telo bolj bolno.

Po enourni skupinski zdravilni meditaciji pa zdravljenje še ni končano, saj se ponovi čez teden dni tam, kjer je tedaj bolnik. Takrat se mora ob istem času uleči, oblečen v bela oblačila, z neprekrižanimi nogami in rokami in z zaprtimi očmi. Tako kot na skupinskem zdravljenju pri meni. Entitete ponovno zdravijo kako uro, odvisno od zdravja in odziva na skupinsko zdravljenje. Med tem zdravljenjem entitete marsikomu odstranijo šive od duhovne operacije, ki je bila opravljena med skupinskim zdravljenjem. Med posamičnim zdravljenjem mora biti ob postelji kozarec navadne vode, da dajo entitete vanj vsa potrebna zdravila, vitamine, minerale, skratka vse kar je potrebno za zdravje. To zdravilno vodo spijemo naslednje jutro.

Pri obeh zdravljenjih, v skupini in posamično, je priporočljivo, da se ljudje takrat izogibajo težjemu fizičnemu delu, spolnosti, odreči se morajo alkoholu, kajenju in ostro začinjeni hrani, da lahko telo čim več energije uporabi za zdravljenje."
Marinka pravi, da čuti oziroma nekako ve, kaj se dogaja s posamezniki med skupinskim zdravljenjem. Razen zdravilcev iz drugih dimenzij pokliče tudi svojega vesoljca:
"Vidim ko pride, pojavi se nekaka sivo modra meglica. Tudi čutim ga, toploto … Seveda me tega ni strah, saj pride na povabilo. Strah me je bilo samo prvega srečanja z vesoljci v Sloveniji in dogajanja na fazendi pri Vidi, ko sem bila tam prve dni."

Prvo srečanje z vesoljci je zdravilka iz Milj doživela pred osemindvajsetimi leti v avtomobilu, ko se je vozila med Tržičem in Naklim. Luči nekakšne ladje so zasledovale avto, v katerem je bila z možem in otrokom. Vse se je srečno končalo, ladja se je umaknila in je šla nad Šmarjetno goro:
"Zvečer rada gledam proti Krvavcu, od časa do časa vidim, kako letajo. Ne vidim oblike, pač pa luč. Zadnjič sem notri tekla k sinu, da bi videl še on. Pa ni nič videl, jaz pa sem videla …"

Prve noči na fazendi pri Vidi pa se Marinka spominja takole:
"Takoj ko sem na predavanju v Radovljici spoznala Vido, sem začutila, da moram iti k tej ženski. Sposodila sem si denar in odšla. Tedaj za goste tam še ni bilo takšnega udobja …
Prvo noč, ko se uležem, me pokrijejo neke energije, me je kar zmanjkalo. Sem se ustrašila. Čutila sem, da z neba nekaj prihaja na mene. Pa je bilo konec. Zjutraj nisem vedela, kaj je bilo, kaj se je dogajalo.

Drug večer pride name teža kakih dvesto kilogramov. Na ramo. Naslednje jutro dobim znak ribe na vratu. Ne vem, kdo me je takrat zaznamoval. So me vesoljci? …"

Nenavadno je tudi sporočilo s fotografije z obiska pri Joău:
"Ko sem stopila v prostor pri Joău, so se mi ulile solze in sem šla ven. Kako uro so samo lile. Potem so me entitete operirale. Nisem imela kakih posebnih težav. Bolelo me je tako, da sem spoznala, da so mi odstranile žolčni kamen.

Ko pa smo že hoteli iti, nekdo priteče za nami in pove, da je Joăo dobil sporočilo, da mora mene slikati. Peljejo me notri, postavijo zraven Kristusove slike, slikajo. Meni pa takrat šine: "Daj, še ti slikaj, s svojim aparatom." Ko pa sem dala to razviti, veste kaj je bilo? S Kristusove slike gre golob v moj vrat. Odzad. Človek ne bi verjel. Je res zanimiva slika …"

Marinka je uspešna tudi kadar ne gre za bolezen, temveč so bolezenski znaki vpliv črne magije ali prisesanih duš:
"Odganjanja duš sem se naučila v Braziliji. Tam me je srečal bioenergetik iz Săo Paula in rekel: "Vida, tole morava pa naučiti odganjati duše, ker je močna."
Odganjanja duš, pa tudi odpravljanja črne magije so me v glavnem naučili v Braziliji, kjer sem, predvsem med prvimi obiski, vedno srečala koga, ki me je kaj naučil."

Prva izkušnja z magijo se je Marinki za vedno močno vtisnila v spomin:
"V piramidi pri Vidi je bilo. Bil je neki moški iz Slovenije. Ko sem šla z rokami proti njemu, ga je vrglo tri metre na beton. Takoj vem, kdo je pod vplivom črne magije, ko grem z rokami proti njemu. Če ga imam na mizi, mu telo valovi kot kača …"

Marinka človeka iztrga iz objema črne magije. Pri tem izvede poseben ritual, ki ga v Sloveniji morda pozna le ona. Pravi, da je črne magije v Sloveniji veliko, predvsem v Prekmurju, na Štajerskem in v Primorju:
"Marsikdo sploh ne ve, da je pod vplivom črne magije. Hodi okoli zdravnikov, pa nikjer nič ne najdejo. V resnici pa je to to. Tega je ogromno. Črna magija te lahko uniči. Tudi poslovno … Pa se da pomagati. S kakim kristalom, programirano vodo …"

Pred črno magijo se je mogoče tudi zaščititi:
"Ko odpravim črno magijo, ljudem svetujem, kako naj se zaščitijo. To je precej preprosto. Z navadnim kamnom iz potoka. Učinkuje. In to zelo dobro …"

Prisesane duše ljudje čutijo v glavnem na pleksusu ali pa na rami, ko jih tišči in utruja, pa ne vedo kaj:
"Nase jih privabijo ljudje, ki predolgo žalujejo; ko jim kdo umre, ga sploh ne spustijo gor, tako močno žalujejo … so pa ljudje, ki takšne duše tudi privabljajo. Prisesani duši pošljem svetlobo. Prerežem vezi. In takoj gre. Ko odide, čutim hlad …"

Jože Vetrovec