S presno hrano odpravimo mnogo težav

petek, 23. junij 2006 @ 05:09 CEST

Piše: Damjan Likar

S presno hrano odpravil mozolje, sinusna vnetja, zadah iz ust, gripe, glavobole…

V zadnjem času se kreše in lomi veliko kopij na temo zdrave hrane. Nekateri trdijo, da je za človeka bolj primerna mesna hrana, drugi, vegetarijanci, imajo svoje razloge v prid nekrvavemu slogu prehranjevanja. Toda v Sloveniji je vedno več ljudi, ki ne zagovarjajo niti mesne, niti vegetarijanske hrane. Oni uživajo presno hrano (sadje, zelenjava, oreščki, semena), kar pomeni, da v njihovih kuhinjah ni loncev. Eden od njih je Lonja Medvešček, 35, iz Kanala na Primorskem. Po poti k sijočemu zdravju, s 100 odstotno presno hrano, stopa že dve leti, saj ga v to ženejo neizpodbitna dejstva, ki jih vsakodnevno doživlja na sebi in niso plod njegove domišljije ali zgolj nekakšnega prepričanja in idealiziranja. Na podlagi izkušenj pravi, da brez sadja ni življenja.

Kakšne zdravstvene težave so vas spremljale v mladosti?
V otroštvu in najstniškem obdobju sem se vseskozi otepal raznih grip, angin, da ne govorim o pogostih prehladih, obogatenih z vnetji sinusne votline in s tem povezanimi skrajno neprijetnimi glavoboli in podobne tegobe. Po dvajsetem letu sem se začel precej aktivno ukvarjati s športom (kolesarjenje, plezanje, gorski tek,…), misleč, da bom s takim načinom življenja vplival na tovrstne prehlade in viroze. Čeprav se je pokazalo navidezno izboljšanje, so me tegobe še vedno vztrajno spremljale, dokler mi ni bilo vsega dovolj in sem sklenil, da moram nekaj ukreniti.

Kako je prišlo do prelomnice v vašem načinu prehranjevanja?
Vedel sem, da obstaja način kako do zdravja in se dokopal do takrat meni edine dostopne literature o zdravem načinu življenja. V knjigi Helmuta Wandmakerja sem prvič v življenju izvedel za stvari in dejstva, o katerih se mi prej niti slučajno ni sanjalo. Občasno sem le slutil, da obstaja neka povezava med presno hrano in zdravjem, toda manjkalo mi je ogromno vmesnih informacij o tem. Dobil sem jih seveda v omenjeni knjigi, Po nekaj poglavjih prebranih strani sem knjigo začasno odložil, saj je moj um potreboval nekaj časa, da predela in sprejme popolnoma nova znanja o življenju. Po približno treh tednih sem se ponovno lotil branja in se odločil, da bom začel izpuščati posamezne dnevne obroke kuhane hrane, najprej kosilo, potem še večerjo in kasneje sem popolnoma opustil termično obdelano hrano.

Ste imeli kaj težav pri prehodu na presno hrano?
Občasne krize so se pokazale takoj, a sem vztrajal, kajti neka notranja sila me je vseskozi pravilno vodila na tej poti. Stalno sem pridno prebiral in preučeval knjigo prej omenjenega avtorja. Prvi trije meseci so bili najtežji in po tem obdobju sem se odločil, da bom preizkusil kako funkcioniram na gorskem kolesu. Seveda sem počel vse skupaj po intuiciji, brez prevelikega naprezanja. Težavnost svojih gorsko-kolesarskih tur sem kasneje seveda še stopnjeval. Zelo rad namreč prekolesarim tudi več kot 100 kilometrov, tako po asfaltu, kot po zelo zahtevnih terenih v naravi. Na turah me vedno spremlja približno 11 kilogramov težak nahrbtnik, z vso potrebno opremo za dovolj udobno večdnevno bivanje v naravi. Zelo rad preživljam svoj prosti čas v naravi. Posebno skrb posvečam delu nahrbtnika, ki je rezerviran za pogonsko gorivo - okusno sadje in oreške, ki so hkrati tudi moja najljubša hrana. Naj omenim, da sem v začetni fazi prilagajanja za takšne napore še potreboval nekaj tekočine - vode, kasneje pa je potreba po njej izginila. Po lastnih testiranjih svojih psihofizičnih sposobnosti sem odkril, da veliko lažje prenašam fizične napore, kot v času prehranjevanja z "meščansko" hrano. Količino in vrsto zaužite hrane si po spet prebujenem občutku z lahkoto določim, glede na potrebe organizma in predvidene napore.

Kakšne spremembe ste doživeli po opustitvi kuhane hrane?
Naštel bom le nekaj sprememb, ki so bile najbolj in najprej opazne, kmalu po prehodu na optimalno hrano. Prva sprememba, ki sem jo opazil, je bil hitro izginjajoč ekcem na obrazu in rokah. Čez nekaj časa sem opazil, da nimam več neprijetnega zadaha iz ust, uredila se mi je prebava in čudežno so izginili mozolji na hrbtu. Sicer sem bil v začetku prehoda še bolj prehlajen, saj je organizem opravljal svoje čiščenje dolgoletnih usedlin (ki so se nabrale po dobrih treh desetletjih uživanja napačne hrane) skozi vse možne kanale, tudi skozi nosno in obnosno votlino. Odpravljeni so bili tudi glavoboli, vključno z vnetji sinusne votline. Če se samo spomnim, kolikokrat so me vneti sinusi prisilili k ležečemu položaju, saj so me vsakič dodobra izčrpali, zato mi niti na kraj pameti ne pride, da bi se ponovno vrnil k prejšnjemu načinu življenja.
Na dan so prišle mnoge bolečine preteklih poškodb sklepov (npr. padec kosa ledu na ramensko kost ali poškodba zapestja pri padcu s kolesa), ki so nastale zaradi prekomernih in neprilagojenih fizičnih aktivnosti. Te bolečine so bile znak za začetek procesa samoozdravitve omenjenih poškodb in so sčasoma popolnoma izginile. Na moje veliko veselje je izginila tudi bolečina od poškodbe, za katero so bili strokovni krogi mnenja, da me bo vedno spremljala in se s časom celo stopnjevala. S tem se nikoli nisem hotel sprijazniti.

Kako so na vašo spremembo reagirali prijatelji in znanci?
Pri uvajanju sprememb v svoje življenje sem moral biti precej psihično in čustveno močan, saj mi okolica, razen zelo redkih izjem, ni nudila nobene opore, še več, nekateri so si zelo prizadevali, da bi me odvrnili od mojega "nespametnega" početja. Odvrniti so me hoteli z opozorili, da ne bom preživel, da bom resno zbolel, da mi bo primanjkovalo nujno potrebnih beljakovin, maščob, mineralov in vitaminov ter predvsem, da ne bom sposoben za težje fizične napore. Nisem se kaj dosti zmenil za vse te očitke, kajti vedel sem, da je to zame edina možnost za vzpostavitev in ohranjanje zdravja in mi ne bo prav nič primanjkovalo. Glede primanjkovanja moči za težje fizične napore, mi je bil v oporo nasvet prijatelja, ki je po 10 letih presnega prehranjevanja imel dovolj energije in moči da si je lahko zgradil stanovanjsko hišo, v katero je vložil med drugim tudi ogromno fizičnega dela in napora..

Zakaj presna hrana tako blagodejno vpliva na naše zdravje?
To je najboljša in edina primerna hrana za človeka zato, ker je to živa hrana. Ker ni bila uničena v procesu kuhanja in pečenja. Človek je edino živo bitje na tem svetu, ki je tako "pameten", da hrano pred zaužitjem uniči. Potrebno je vedeti, da s kuhanjem in pečenjem uničimo kar 85% vseh hranilnih snovi. Dejansko je to mrtva hrana, ki samo obremenjuje naše telo in dolgoročno vodi do številnih bolezni in predvsem do predčasne smrti. Tudi kuhana in pečena zelenjava je mrtva hrana.

Rezultati takšnega prehranjevalnega sloga so očitno res vrhunski. Zakaj se potem več ljudi ne prehranjuje presno?
Po mojem mnenju se ljudje ne odločajo za presno prehranjevanje ker preprosto ne verjamejo, da je možno živeti in optimalno funkcionirati na takšen način.

Kaj bi svetovali bolnim ljudem?
Če želijo več izvedeti o tem kako pozdraviti vse bolezni s presno hrano, se lahko obrnejo na Aloisa Kolarja in Romana Hafnerja iz Kluba Naravnega Zdravja - Club of Natural Health. Onadva sta potrdila moje dosedanje praktične izkušnje s presno hrano in mi priporočila dodatno literaturo za obogatitev mojega dosedanjega znanja s področja celostnega zdravja.

Damjan Likar

Foto: Lonja Medvešček

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Presna_Hrana