Kozmični nauk - 5. poglavje

nedelja, 9. julij 2006 @ 05:08 CEST

Piše: Bono Baršek

5. poglavje: ATOMSKA EVOLUCIJA NA KOZMIČNIH RAVNEH

Evolucija na kozmičnih ravneh je na začetku sestavljena iz izpolnjevanja krogov vesolja z atomi. Ta proces traja neskončne eone (ker čas, ki ga merimo mi, ni enak času, v katerem se razvija vesolje, bi lahko rekli približno, da gre za stotine milijard let, če to izrazimo v naši merski enoti. Sedaj pa pomislite: stotine milijard let je trajalo že, da je prstan Kozmos zaključil krožnico in s tem omogočil nastanek omejenega prostora, ki ga imenujemo kozmos in da je trajalo še enkrat toliko, da so znotraj kozmosa nastali žarki ter krogi ali dimenzionalni predelki. Te številke so tako ogromne, da se človeku zvrti v glavi.).

Kot smo opisali, primarni atomi zavzemajo prvi krog. Prva oblika sestavljenih atomov - drugi krog, kombinacija teh sestavljenih atomov - tretji krog in tako naprej.

Ti tipi materije, kot jih sedaj lahko imenujemo, so razporejeni v koncentričnih sferah celotnega kozmosa, vse do meje prstana Mejnika in se gibljejo k periferiji vzdolž linije žarkov, tako da vsak višji krog vsebuje medatomska gibanja, ki so karakteristična za vsak nižji krog, tako da je sestava atomov, ki se nahajajo na zunanjem krogu izjemno kompliciran.

Ko atomi pridejo do zadnje sfere, se ustvari nova sila, ker so se soočili z odporom Mejnika. Atomi zunanjega kroga predstavljajo izjemno kompliciran sistem gibanja znotraj gibanja. Atomi so izšli iz nepomičnega centra in se s pomočjo centrifugalne sile podali na pot proti periferiji in ko se srečajo z Mejnikom, jih ta odbija in vrača k centru v spiralnem gibanju. Na ta način žarki dobivajo tako posebno formulacijo.
Ko pridejo do centra, se atomi znova podajo na pot proti periferiji v ravnem centrifugalnem gibanju, toda vzdolž linije nasprotnega žarka od tistega, od katerega so prišli do centra in se potem znova vrnejo na isto mesto, toda pod drugačnim kotom, zato bojo v naslednji fazi odšli na pot s sosednjega žarka. Ko se odbijejo ob prstan Mejnik, opisujejo krožno gibanje na ravni zunanjega kroga in trpijo njegovo delovanje z vseh strani. To se ponavlja na vsaki ravni ob povratku v središče.

Glede na to, da vsako gibanje v vesolju neprestano obstaja kot gibanje, se vsi vplivi, ki jih trpijo ti atomi, vpišejo v reakcijo sil znotraj njegove strukture, tako da se vračajo v center neskončnokrat kompleksnejši po vsakem potovanju. Ker žarki sekajo kroge pod različnimi koti, potujoči atom, ki se giblje ob tirnici žarka, trpi različne vplive na svojem potovanju; zato se končna kompleksnost atomov, ko opišejo cel krog, čeprav jo je možno matematično izraziti, ne da predstavljati s človeškim umom. Toda, če bi poznali geometrijo atomov, ko bi poznali njihovo sestavljenost, bi imeli v rokah ključ za pojasnitev vesolja.

Te strukture še naprej imenujemo atome - ne tako kot to dela kemija, pod hipotezo, da, ker so homogeni, jih ne moremo razstaviti na enostavnejše enote - temveč na osnovi tega, da kljub temu, da so sestavljeni, oni postanejo stalne enote in jih je nemogoče razstaviti.

Lahko zaključimo, da se s potovanjem atomov k periferiji in njihovem povratku v center zaključi njihova faza v evoluciji kozmosa; ko atom opiše cel krog po žarkih, se konča faza v njegovi evoluciji. Ko je prešel ta krog, je atom izkusil vse sile, ki obstajajo v kozmosu in ko to store vsi atomi, to privede do zaključka evolucije - do stanja ravnotežja in tako tudi do relativne nepomičnosti. Ko atom sprejme vse vplive vseh sil, jih kompenzira v sebi in tako ni več občutljiv na sile, ki delujejo zunaj njega in temu rečemo notranje ravnotežje.

Tako smo do sedaj opisali tri faze razvoja kozmosa: od nastanka prstanov, preko žarkov in krogov, do atomov. Vsaki fazi razvoja sledi faza ravnotežja, ki odraža vse, kar je ustvarjeno, toda v tem času se ne ustvarja nič novega in takšno stanje ostane nespremenjeno. Te faze so znane kot "božanski dnevi in noči" - dan evolucije - noč statičnega ravnotežja in zatem nadmoč ene skupine sile nad drugo, zaradi česar se ravnotežje poruši in se znova spremeni v manifestacijo.

Ravnotežje se tedaj poruši in ustvarijo se nove sile. Te sile so zasnovane na odnosu prej zgrajenih enot in trpijo vpliv primarnih pogojenosti - prstanov, žarkov in krogov. Znotraj vseh omejitev, v odvisnosti od narave enot, na katere delujejo, ustvarjajo nove kombinacije, permutacije in ritme akcije in reakcije, vse dokler se ne doseže stanje ravnotežja. Na vrhuncu svojega razvoja, ko so dosegle končno kombinacijo, postajajajo statične v kozmičnem ravnotežju, vse dokler se to ravnotežje znova ne poruši.

Do sedaj ste gotovo dobili jasno sliko o skeletu kozmosa - o prstanih, krogih in žarkih. Ker so davno tega končali svojo evolucijo, so dosegli statičnost, v kateri edino spremembo predstavlja prehod kozmosa skozi pozitivne in negativne faze vplivov, ki so štiri v enem ciklusu. Oni sestavljajo velike faze - faze konstruktivnega vpliva in faze destruktivnega vpliva. Krogi in žarki se gibljejo konstatno v svojih orbitah, vendar se ob pozitivni fazi pospešujejo izhodni tokovi, med negativno pa se pospešujejo vhodni tokovi.

Veliki prstani predstavljajo primarno trojstvo, znano kot Absolut, čeprav je kompliciranost izraza Absolut znana le redkim - o tem izrazu se učijo v številnih šolah, njegov pomen pa ostaja zanemarjen. Ker obstajajo tri sile, je Absolut trikratna sila. Ko delujejo skupaj, v interakciji, ki se je ne da prekiniti, so Trije, ki so Eden in Eden, ki so Trije.

Žarki tvorijo kompleksen sistem, ki ga bomo imenovali Zodiak. Krogi so kozmične ravni ali dimenzije. Centralno Sonce je tista točka v vesolju, ki bi se dobila, ko bi se povlekla linija od našega Sonca v našem sistemu do zvezde pod imenom Alfa Centauri in odtod projicirala.

Videli smo, kako so nastali atomi in kako ostanejo na prvi kozmični ravni, odkoder so izšli. Toda, ko se atomi združujejo, postaja njihova teža večja ali drugače povedano podložnost vplivom se povečuje, zato se gibljejo skozi različne ravni do periferije in nato nazaj. Ko se vi znebite podložnosti vplivom, se lahko gibljete povsem svobodno. To pa je možno, ko sprejmete vse vplive, ki so se vam nagrmadili, ko jih razumete, ozavestite, odpustite.

Ko so atomi postali kompleksni, jih centrifugalne sile silijo k periferiji, do katere se gibljejo vzdolž žarkov, kajti ti predstavljajo linijo najmanjšega odpora. Ko dospejo do naslednjega kroga, ostanejo v njem, ko najdejo svoj lastni nivo gravitacije. Nato se neki atomi združujejo z drugimi in so ponovno izvrženi na pot vzdolž žarkov. Tako boste videli, da se izjemno kompleksni atomi sedmega kroga, ko se združujejo med seboj, podajo na pot po spiralni poti k centralnemu Soncu.

Kozmični nauk - Uvod

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Kozmicni_Nauk_Atomska_Evolucija