Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/OBoguKdoKajJeBog

O bogu - Kdo, kaj je bog? petek, 16. junij 2006 @ 16:33 CEST Uporabnik: Mateja Razumevanje, umevanje Boga je danes zelo različno (glejte anketni vprašalnik). Tudi poimenujemo ga zelo različno. Nekateri ga imenujejo Alah, drugi JHVH oz. Jahve, tretji E oz. El oz. Elohim, četrti Krišna ... Nekateri verujejo v osebno božanstvo, ki povezuje v sebi tri osebe: Boga Očeta, Sv. Duha in Sina ... Filozof Nietzsche je zatrjeval, da Boga ni. Priznani kvantni fizik Stephen Hawking je pred kratkim presenetil s trditvijo, da je Bog le metafora za filozofijo in da nam vladajo le naravni zakoni. Lahko zatrdim, da na področju ključnega pojma Bog, pojma, ki gradi naše ideale in vrednote, vlada precejšnja zmeda. Če pomislimo, še na številne trpeče, bolne, zapostavljene ljudi, na to, da še vedno divjajo tudi genocidne vojne, je mnenje, da je Bog ljubezen, vsemogočen, vseprisoten ... navidez še bolj čudno. Damska kapela v Tebah, Egipt Eg. Maat, Tebe. Pa poglejmo h koreninam pojmovanja Boga. Starohebrejska beseda za Boga je ruah ("veter" oz. dih). V slovenskem prevodu Biblije pa piše »Bog je duh« (Janez 4:24). In res je. Vse stvari, ki obstajajo, sevajo in se ravno zaradi tega sevanja v času spreminjajo, prej ali slej pa tudi razpadejo ... Sevanje energij je veter ali dih. Energije pa so lahko na različnih nivojih dozorelosti. Če smo npr. obsevani s primitivno inteligentno energijo, dobimo raka, če nas obseva svetnik ... pa postanemo bolj celovita in modra oseba. Posledica celovitosti je tudi boljše zdravje. Kje je vse ta dih – ruah? Ga dajejo samo stvari – torej drevesa, živali, ljudje, planeti, zvezde? Ne, energetski veter oz. dih je značilnost samega mikrosveta. Verjetno ste že slišali za kozmični zvok, kozmično energijo, nevtrine ... Tudi svetloba našega Sonca je del tega opisovanega božjega diha. Človek je pravi laboratorij mikrosveta. Sposobni smo zaznavati svetlobno energetsko valovanje v tisočih odtenkih fotonov. Preko metabolizma naše telo prideluje velike količine toplote, ki je energija na ravni elektronov ... Živčni sistem človeka ustvarja magnetno polje okrog telesa in to polje lahko deluje tudi v prostoru. Ali lahko torej usmerjamo ta svoj energetski dih – ruah? Da, seveda! Če se usmerimo v to, lahko tudi zavestno zaznavamo energetski dih drugih oseb, prostora, kjer se nahajamo ... Preko zaznavanja "diha" se lahko pogovarjamo z drevesom, s skalo, z Zemljo. Zaznavanja energij lahko razvijemo, če smo pozorni na subtilna občutenja, videnja in védenja. Za komuniciranje z Bogom torej potrebujemo nežnost. Zato so mu otroci običajno bližje kot odrasli. Ni slučaj, da so Jezusa še do 6. stoletja simbolno upodabljali kot jagnje. Jagnje je namreč simbol nežnosti in prepuščenosti božjemu dihu – ruah. Visoko občutljivost za energije si lahko privoščijo le zelo duhovno čiste in s tem kompaktne osebe. V nasprotnem primeru lahko duhovno zbolimo in doživimo razpad osebnosti. Torej na Poti iskrenosti do sebe in do tistih, ki so na vaši ali višji stopnji razvoja, priporočam postopnost, zmernost in razvijanje občutljivosti za energetski svet – ruah. Tehnika za izboljšanje zaznavanja energij je komunikacija s têmo Če postanemo nežni do temé – do niča temé – postanemo občutljivi za zelo nežne energije. Spoznamo, da nismo stvari, ampak da smo prozorni, da lahko vidimo skozi (v subatomskem svetu je mnogo več praznega prostora kot energetskih esenc). Preko tega sčasoma postajamo BOŽJE JAGNJE. Tako se usposobimo kot medij za komuniciranje s Svetim DUHom. Sv. Duh posreduje najvišja sporočila izjemno modrih duhovnih centrov in tudi sporočila Točke Izvorne luči. Kot božje Jagnje torej dobimo sposobnosti kontemplacije in s tem sposobnosti prenašanja znanja mimezisa (mikrosveta) v naš mali makro (srednji) svet. Neoplatonisti v stari Grčiji so sposobnosti kontemplacije posrečeno poimenovali z Acreiropoieta. Boga torej lahko doživljamo na dva načina: a) Neposredno preko mikrosveta. Mikrosvet na ravni kvarkov je povezan in vsak "delček" je del celovitosti sveta. Mikrosvet je skladen tudi z dosedanjimi starejšimi predstavami Boga: vseprisotnost, skrivnostnost, neomajna moč, ki pa deluje v času ... Če smo povezani z mikrosvetom, spoznavamo zakonitosti Sveta. Če smo dobro povezani z Bogom – mikrosvetom, se izognemo hujšim grobostim, onemogočamo hujša notranja neskladja in postajamo "svetlobna bitja" – torej bitja zavidljivih komunikacijskih sposobnosti in bistveno bolj nesmrtna, kot bi bila sicer. Mikrosvet je za nas nedoumljivo kompleksen, dinamičen, pravičen ... Samo preko zaznavanja mikrosveta se ne izgubimo v makrosvetu in ne postanemo žrtev njegovih manipulacij. Boga torej bolj kot makrosvet, ki oponaša Boga, zanima mikrosvet, ki mu je bistveno bolj zvest. O BOGU Najrahlejši veter ki piha od vsepovsod in enostavno je - spreminja vse stvari je najmočnejša sila na tem SVETU MEDITACIJA: Najdrobnejše, ki obstajaš, pojdi iz teme v svetlobo svojega VEČ b) Posredno preko oblik in stvari. "Delčki" mikrosveta se kar naprej sestavljajo v oblike in stvari in jih v času tudi spreminjajo ter ukinjajo. Vse stvari in oblike so zato minljive in v času razpadejo. Torej niso dejanski Bog. Toda velike stvari imajo svoj center duhovnosti, ki jih združuje kot snov ali obliko. Zelo velike stvari vsebujejo izjemno duhovnost. Ta duhovnost nas lahko nagovori kot oseba in nam razkriva modrosti sveta. Tako smo nagovarjani iz različnih nivojev vedenja in modrosti. Prav je, da nas nižje modrosti ne ujamejo v svoje intrige. Tudi naše telo je makrosvet, kjer lahko simuliramo celoto, zato je prav, da se v odnosu do sebe za krajši čas postavimo v vlogo "Boga" in ga preko tega lažje prepoznavamo in ugotavljamo težave, na katere naleti. S sposobnostjo vživljanja in s simuliranjem okoliščin lažje vzpostavimo stik z višje dozorelimi energijami. Slika kvarkov ponazarja sestavo 2 leptonov, med leptone in kvarke spadajo tudi elektroni. Dejanski mikrosvet sestavljajo nekakšni kvarki. Menim, da bo teorija kvarkov, ki je sicer izjemna pridobitev človeštva, doživela še velike – revolucionarne – dopolnitve. Mikro- in makrosvet povezuje Točka Izvorne luči – ostanek točke, iz katere je nastalo vesolje. Vmesne stopnice do te točke so npr. center galaksije, sončnega sistema ... Zato se Bogu najbolj približamo ravno preko komunikacije s to točko. Točka je izvorna središčna zvezda – kvark našega vesolja in ga kreira. Je Duhovna inspiracija najširših razsežnosti, je Oče in Mati tega Sveta. Točka Izvorne luči zaradi strahotne oddaljenosti na nas deluje izjemno šibko, zato deluje simbolično kot le z BESEDO. V Janezovem evangeliju beremo: "in na začetku je bila Beseda". Ker pa do nje torej ne moremo kar tako, si morda pomagamo s "stopnicami" – božanstvi makrosveta. Toda zavedati se moramo, da božanstva niso Bog in da se jim ne smemo povsem podrediti. Bog ima lastnosti vseprisotnosti, večnosti, kreacij, stalnih sprememb in zorenja, preizkušanja trdnosti vseh možnih zgradb, seveda tudi družbenih. Bog je vseprisotna moč, tako tiha, kot je tiho kozmično žarčenje; moč, ki jo imamo lahko ljudje v tem makrosvetu, pa je glasna in kratkotrajna. Čim manj smo modri, čim slabši povezovalci smo, tem bolj je naša moč kratkotrajna. Tej kratkotrajnosti se upravičeno cinično lahko reče: "Prah si in v prah se povrneš." Ali pa sinu Zemlje (Adamu in Evi): "Iz Zemlje si in v Zemljo se povrneš"! Toda noben prah ni enak drugemu in prah po smrti ni enak, kot je bil ob rojstvu. Sploh pa besedo prah nadomestimo s točnejšim pojmom energija, valovanje ... Je Bog oseba? Ne, neposredno nas niti ne nagovarja. Kaže nam le svoje zakonitosti in zahtevo najdevanj absolutne ljubezni. Absolutna ljubezen je merilo, zaradi katerega nobena od stvari ne obstaja večno. Prav je, da zakonitosti absolutne ljubezni spoznavamo, prav pa je tudi, da z njim komuniciramo tudi preko makrosveta. Ali Bog dela čudeže? Večinoma ne na način, kot to mislimo danes. "Čudeže" (nam slabo razumljive pojave) ustvarja energija, ki je izjemno drobna »materija« – tako drobna, da lahko potujejo skozi snovna telesa. V času pa se seveda dogajajo tudi velike stvari, skala se sesuje v prah, zvezda nastane, se napihne, eksplodira … Čudež je vsaka stopnica, ki jo prestopimo pri ozaveščanju sveta in samega sebe. Ali Bog izreka prekletstva? Ne, izrekajo pa jih stvari in oblike. Prekletstva nad Človeštvo ni prinesel Bog, ampak Stari Adam, o tem pa več prihodnjič. Cilj Boga je absolutna ljubezen. Ali smo je ljudje sposobni? Ljudje smo ujeti v nekakšen SREDNJI SVET. Ljudje ne zmoremo popolnosti, niti popolne absolutne predanosti Bogu, kot to zmore mikrosvet. Kaj pa naše poslanstvo? Smo del makrosveta in niti v makrosvetu ne pomenimo veliko. Ker pa je večina naših sestavnih delov voda, smo blizu nežnosti in fleksibilnosti mikrosveta. Naša ključna naloga je, da povezujemo tako mikrosvet kot makrosvet. In v tem poslanstvu smo lahko veliki. Anketno vprašanje Kaj je Bog? sem 12. 4. 2006 zastavil 20 posameznikom, ki se ukvarjajo z duhovnostjo. Prejel sem 20 odgovorov. Odgovori s svojo raznolikostjo dokazujejo dvoje: - da o Bogu, o najpomembnejši temi tega sveta, premalo vemo, in drugič, - odgovori se med seboj bolj ali manj dopolnjujejo. BOLJ "TEISTIČNI" ODGOVORI BOLJ "ATEISTIČNI" ODGOVORI Bog je kozmično bitje, ki bedi nad nami in našimi deli. Bog je višja (dopisano: visoka) zavest in vse vidi in vse ve. Bog je stvarnik vsega, kar je! Je bitje, ki ga do sedaj še nihče ni videl! Je univerzalna energija, ki je prisotna v prav vsem. Višja sila, ki je nad nami. Prisotnost, v katero lahko zaupaš. Bog je neka višja sila. Razsvetljenje, brezmejna ljubezen. Bog je enost. Velika skrivnost. Bog je izvor vsega v nereligioznem smislu. Bog je harmonija lepega in malo manj lepega v nas in okoli nas. Bog je ustvaril človeka PO LASTNI PODOBI! Kdo je Bog, kdo je človek? Bog je pojem, ki ga je ustvaril človeški um zaradi slabega razumevanja narave in dogajanja v njej. Bog ni kaj, ampak kdo. Za entitete je vprašalnica KDO. Bog je metafizična sila, produkt množične manipulacije. Bog je človek, Bog sem Jaz. Bog je moj/naš notranji jaz. Moj višji jaz v povezavi z drugimi. Bog je imaginacija, je notranja luč vsakega posameznika. Boga naj bi imel vsak v sebi, naj bi bil za vsakega drugačen. KOMENTAR V. Stres: Bog je ljubezen, toda ne ljubezen za človeka, ampak za najsvetejše in najtrdnejše – tem modrostim je dana skoraj nesmrtnost. Če zaupamo lastnosti, cilju Boga – Absolutni ljubezni, postanemo tudi sami del nje. Res pa je, da moramo k temu cilju postopoma in se moramo obenem zavedati svoje relativne razdrobljenosti in majhnosti. Vedeti moramo, da nismo popolni, prav pa je tudi, da vemo za svoj(e) cilj(e) in za cilje Boga. Religije so lahko dober navdih na poti do Boga, toda le pod pogojem, da prebiramo zrna od plev. To pa lahko naredimo le z naslonitvijo na notranjo Luč – dušo, ki zori z iniciacijami energij makrosveta in preko kozmičnega sevanja. KOMENTAR V. Stres: Prav je, da ne zaupamo religijam, saj v javnosti s pojmom Boga bolj ali manj grdo manipulirajo. Zato je prav, da sami iščete Boga preko sevanj in drugih druženj. Zato ste se nekateri zatekli k sebi – vase. In res, če najdeš notranjo Luč, lahko vidiš zunanje Luči; če ljubiš sebe, pričneš občudovati Svet, katerega del si. Ljubezen ni narcizem, ljubezen pripelje do očiščenja, zato moramo v sebi samih "semena očistiti od plev". Pri tem pa naj vam pomaga tudi Bog – mikro in makrosvet. Avtor: Vladislav Stres e-poštni naslov: vladislav.stres@guest.arnes.si član Reiki društva Slovenije Fabianijeva 45 1000 Ljubljana Komentarji (5) www.pozitivke.net