Globalen zločin s kemijo v atmosferi

Sliši se kot neverjetna grozljivka. Najnovejše raziskave pa so potrdile, da v okviru projekta spuščajo avioni ZDA tudi v Evropi v nebo nevarno aluminijevo zmes. Oblaki kemije naj bi zemeljsko atmosfero ohladili in sanirali sloj ozona. Stranski učinek je nepredvidljiva škoda za zdravje in okolje!

Že nekaj stotisoč ljudi je opazovalo sledeče dogajanje. Pet do petnajst avionov križari tako preko podeželja kot preko mest v višini 6000 m. Kar se prvi trenutek zdijo črte kondenzirane vlage, pri daljšem opazovanju zbudi pomisleke. Črte kondenzne vlage, ki jih zarišejo avioni kot ogromno mrežo na nebo, se tudi po nekaj minutah ne porazgubijo. Pri tem se pogosto vidi kondenzat, razporejen podobno kot verižica biserov, ki se včasih preoblikuje v kapljičaste oblike. Počasi, a vztrajno se širijo trakovi kondenzirane vlage ali kapljice približno 30 do 60 minut in pri tem oblikujejo gosto oblakom podobno maso, ki izgleda kot na nebu v peno stolčeno mleko. Kar najprej izgleda kot trakovi kondenzne vlage, se vedno bolj preoblikuje v zavese megle. Po dveh do petih urah prekriva tisto področje neba, v katerem so prej križarili avioni, difuzen sloj megle in oblakov. Zanimivo je, da ostanejo v tej mlečni brozgi prvotni trakovi še čez nekaj ur prepoznavni kot bele vrvi. V tem času križarijo avioni v grobem vzorcu šahovske plošče še vedno preko neba, dokler se ne izgubijo v vedno gostejši sparini.

Med opazovalcem in prej modrim nebom se naredi megla, ki kmalu ovije vse nebo. Če skozi plasti še kje zaslutimo Sonce, je to pogosto obdano s posebno svetlobo, v kateri se lahko vidi bleda mavrica. (Ta učinek povzroča lomljenje svetlobe na prahu iz aluminija, torej črt iz kemije, ki so jih naredili avioni).

Že po nekaj urah zračna temperatura pade za približno za 7 stopinj. Istočasno pade zračna vlaga na vrednosti okrog 30%. (Ta učinek je posledica barijevih soli, ki so primešane škropivu. Pri škropljenjih, ki sledijo v seriji škropljenj, se zračna vlaga ne zmanjša tako močno.). Mraz in suša, ki se pojavita, sta trdovratno prisotna tudi čez nekaj dni, nato je vreme običajno lepo, toda posebej soparno, hladno. Dež nato praviloma brez izjeme izostane, nebo pa zbledi. Če pogledamo horizont, modrine neba ne vidimo več. Vidi se samo še bled bel trak, ki ga obarvajo morda v rjavkast ton fosilna goriva v zraku. Ta znak »belega neba« je karakteristika, ki izdaja akcije brizganja kemije .

Pogosto se tipično vreme za tisti letni čas vrne šele čez en teden. Pogosto sledi nato takoj naslednja akcija škropljenja.

Kaj tiči za tem?
Najmanj 12 let že iščejo raziskovalci in strokovnjaki strategije proti pogosto prognosticirani klimatski katastrofi. V marcu 1991 sta ameriška raziskovalca kitajskega porekla David Chang in I-Fu Shih pri ameriškem patentnem uradu vložila zahtevek za patentiranje za »Stratosferično Welsbach – zasičenje« s namenom zmanjšati globalno segrevanja« (Welsbach-Patent). Zastopnik vlagateljev in komercialni nosilec je bil pri tem velikan na področju zračnih in vesoljskih poletov Hughes Aerospace iz Los Angelesa. Pri svojih raziskavah med drugim na Lawrence Livermore national Laboratory v Kaliforniji sta oba biokemika razvila rafinirano visoko tehnološko rešitev za problem, ki je največji problem sedanjosti, to je segrevanje Zemlje.

Uradne raziskave klime kažejo, da je zaradi velike porabe fosilnih goriv v zadnjih 150 letih oddajanje toplote Zemlje v vesolje močno onemogočeno. Otežena izmenjava toplote vodi do dviganja temperatur po vsem svetu, ki so dosegle alarmanten obseg. To segrevanje naj bi porušilo klimo na vsej Zemlji. Najprej naj bi se stopili zemeljski poli. Prišlo naj bi do suše, na celotnem področju. Vedno več vrst naj bi izumrlo in končno naj bi čez 20 do 50 let postale razmere take, da človek tu ne bo več mogel več živeti. Da bi ta razvoj preprečili, sta priporočila Chang in Shih, naj se tako imenovani Welsbach – delci z nosilno substanco škropijo v stratosfero.

Delci kovine z velikim učinkom

Welsbach delci so metalni oksidi, ki toploto, ki zaradi toplogrednih plinov ne more iz zemeljske atmosfere, preobrazijo v bližini Zemlje v infra rdeče valove. Te valove se nato odvaja v kozmos tako, da pride do zaželenega ohlajevanja. Po opisu v patentu je potrebno pri tem dodajati gorivu avionov minimalno majhne metalne delce tako, da delce ob izgorevanju izpihne pogon aviona. Pri tem gre predvsem za aluminijeve okside v obliki prahu ter barijeve soli, ki jih na nebu nato vidimo »kot bele puhaste trakove«!

Metalnim delcem se pripisuje dvojna funkcija: na eni strani naredijo, da se toplota, ki jo emitira zemlja v fotokemično zelo kompiciranem postopku preobrazi v svetlobo, nato pa v infrardeče sevanje in se končno odvaja v atmosfero. Na drugi strani se svetloba, ki prihaja od Sonca na aluminijskem prahu lomi in reflektira.

Kot da to še ni dovolj, je bilo mogoče v Welsbach – patentu prebrati, da delci, ki se tako izpuščajo v atmosfero, svoje delovanje razvijejo v času do enega leta, če je enkrat dosežena zadostna zasičenost ciljnega področja.
Drugi strokovnjaki Livermora so imeli najprej pomisleke, zato je eden od ekspertov, Kenneth Caldeira iznajdbo preverjal z drago računalniško simulacijo. Simulacije so potrdile tezo Changa in Shihsa in so obljubljale učinek v višini 1 do 2 %. Caldeira je izračunal, da bi se segrevanje Zemlje zmanjšalo do 85%. Sklepal je, da bi lahko izgorevanje fosilnih goriv v razdobju 50 let tudi podvojili – brez prehudih negativnih posledic….

Pršenje kemije namesto Kyota

Ta kontekst kaže Bushevo odločitev proti Kyotskemu sporazumu v novi luči. Izgleda, da zaradi te nove tehnike predsednik meni, da ima pravico nadaljevati s svojo industriji ljubeznivo kratkovidno politiko. Finančno so stroški sprejemljivi. Analize Livermore so pokazale, da se mora za Chemtrail projekt letno investirati približno eno milijardo dolarjev. Če primerjamo to z dobički, ki vsako leto s tem pritekajo naftni, vojaški in kemični industriji, je to relativno nizka vsota.

Navdušen raziskovalec

Zeleno luč za ta v svetu tako predrzen in izjemno rizičen projekt so verjetno dali, ko se je končno angažiral tudi dr. Edward Teller, ustanovitelj omenjenega Livermore Laboratory in svetu znan kot oče nevtronske bombe. Od leta 1994 do leta 1998 je Teller intenzivno lobiral za svoje Livermore varovance in njihovo »metodo biofizikalne redukcije globalnega ogrevanja« in predlagal obsežne pilotske preizkuse; najprej nad lastnim področjem ZDA, potem pa nad področji »prijateljskih dežel«. V maju 2000 je tako prvi William Thomas v »Stolen Skies« predstavil Welsbach – patent IPCC (International Panel on Climate Change). Ta internacionalni kremij je sestavljen iz več sto raziskovalcev klime, ki imajo redne konference pod odkriljem UNO. Večji del ekspertov je škropljenja odobril. Najtežji pomisleki, ki so jih pri tem omenili, so se nanašali na barvno estetski aspekt. Pri tem je šlo za vidno svetlejše nebo ob dnevih po akcijah škropljenja. Eksperti so imeli pomisleke, da bi to utegnilo ogroziti tajnost manipulacije s klimo. Ta jasna obarvanost v belo, posebno ob horizontu, bi lahko ogrozila ves projekt, če bi jo opazili za okolje zavzeti posamezniki.

Prodor vojnega letalstva

V času IPCC konference so potekali na prostem Chemtrail – poskusi. Opravljalo jih je letalstvo ZDA. Junija 1996 sta imela US-Air Force Colonel Tamzy J. House in dva sodelavca v strateškem odboru letalskega štaba predavanje z naslovom »Weather as a force multipler:Owning the weather 2025«. To izvajanje, ki ga lahko preberete na spletnih straneh US Air Force, kaže na prizadevanja, da bi vreme širom sveta do leta 2025 z vojnimi sredstvi dobili pod kontrolo in potem poljubno manipulirali.

V tej strateški listini je govora predvsem o »sloud seeding«, torej o tem, da se oblake opremi z določenimi kemično ali klimatološko delujočimi lastnostmi. Zanimivo je, da je v enem odstavku poročila opozorilo, da so specialisti v času poročila (1996) že škropili kemikalije iz tankerskih letal, ki so letala visoko. Namen tekočih poskusov naj bi bila »zatemnitev atmosfere« (»aerial obfuscation«).

Ali je bilo vremensko orožje že uporabljeno v vojni?

Obstojajo tudi informacije, ki bi jih bilo potrebno vzeti zares, namreč, da se je vremensko orožje že uporabilo: za časa napada oboroženih sil NATO spomladi leta 1999 so bile nad Srbijo tedne dolgo posebne vremenske razmere. Vremenski sateliti so poročali o jasnem vremenu nad vso Evropo, medtem ko je bila samo Srbija tako zakrita z oblaki, da bi na satelitskih posnetkih lahko videl meje. Vremenski fenomen je spremljala kot poročajo mnogi očevidci, vztrajna suša, ki se je po zaključku vojaške intervencije NATA preobrazila v daljše sušno obdobje. Nenavadno vreme je bilo v ostalih deželah prejšnje Jugoslavije predmet časopisnih člankov in pisem bralcev. Tudi klima v Severni Koreji je skrb vzbujajoča. Tudi tam je vladala več let zapored okrog leta 2000 grozljiva suša. Te suše so v komunistični deželi pripeljale do znanih lakot, ki so destabilizirale vlado, po »dogodku v naravi«, ki se v nobeni sosednji deželi, na primer Južni Koreji – ni ponovil niti približno v taki obliki!

Hudičeva ideja

O posebni prepotentnosti in kriminalni brezobzirnosti priča odstavek v obravnavi US-Air Force »Weater… 2025«. Pod naslovom »Weather Modification« se Air Force priporoča, da se vreme v bližnji bodočnosti naskrivaj tako manipulira, da širom po svetu podpira klimatske katastrofe kot suše ali poplave. Potem naj bi sistematično začeli objavljati, kakšne možnosti vpliva na vreme vojska že ima. Široka javnost bi potem hitro zahtevala intervencijo in pomoč proti povzročenim klimatskim katastrofam, ki so jih pred tem »rešitelji« sami organizirali. Tu naj bi torej – na način, ki je dogodkom okoli WTC stolpnic morda bolj podoben kot si kdo misli – za vsako ceno sam čarovnikov učenec izgnal, kar je naredil!

Tema kontrola vremena je pet let po začetku praktičnih preizkusov v atmosferi v ZDA postala najljubša igračka tehnoloških elit. Vse kaže, da pri uveljavljanju načrtovane vremenske kontrole v smislu »Weather …2025« ni nobene ravnodušnosti, temveč koračijo z v tajno ovitimi »škornji sedmih milj« z vrtoglavo naglico naprej. Pri tem ni potrebno omenjati, da je vsaka nova, aktualna vojna novo področje za eksperimentiranje.

Anonimni informant potrjuje projekt.

Brez navajanja razlogov se je v maju/juniju 2003 Chemtrail-Insider, ki je zaposlen v kanadskem delu projekta kot znanstveni sodelavec, obrnil na spletno stran »www.holmestead« - kritika Chemtraila in ponudil, da odgovori na številna vprašanja v zvezi s tekočim programom škropljenj v atmosfero. Njegovi odgovori segajo preko dosedanjih spoznanj in razkrivajo dodatne razloge in cilje škropljenja. Informant, ki projekt podpira z računalniškimi modeli v zvezi z porazdelitvijo in analizo dolgoročnih učinkov, se v nadaljevanju imenuje Deep Shield. Njegova pričanja so prepričljiva iz dveh razlogov: logično pojasnujejo nekatere »naravne fenomene«, do katerih je prišlo v tem ekstremnem poletju, pa tudi njegov profil se zdi zaupanja vreden. Predstavlja se kot kritični državljan, ki je zaradi skrbi v zvezi s klimo planeta postal prepričan nasprotnik Chemtrailov. Motiv za to, da je nasprotni strani dal na razpolago informacije, je nasprotovanje, da se projekt opravlja tajno.

Program za rešitev človeštva

Chemtrail projekt je po mnenju Deep Shielda nujna rešitev iz stiske, da bi zadržali hitro ogrevanje naše atmosfere in zagotovili preživetje vsaj dela človeštva. Uradno se projekt imenuje »The Shield« in se izvaja z uporabo Welsbach-patenta (1991) vsaj od leta 1995 dalje. Ščit pred vročino, ki se ga tako naredi, je gigantski poizkus s koncem, ki se v glavnem ne more predvideti – ki ga ne morejo predvideti niti znanstveniki, ki na njem delajo kot Deep Schield (»an expiriment on an unprecedented, worldwide scale«).

Ves svet obsegajoč Shield – projekt deluje v okviru UNO in je pod mednarodno kontrolo. Upravlja ga samo za to organiziran oddelek Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki izvajanja delegira NATU in velikim civilnim letalskim družbam in jih koordinira. Poveljniška struktura znotraj Shield projekta je strogo hierarhične narave. Informacije se dajejo naprej samo, če je to za projekt potrebno. Preden se nekoga na novo informira, mora podpisati pogodbo o varovanju tajne.

Vračunan riziko

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje število žrtev Shield projekta na dve milijardi v predvidenem roku trajanja projekta, ki je 50 let. To je letno 40 milijonov. Pri tem je vračunana predvsem zgodnejša smrt starejših oseb in ljudi z boleznimi dihal.
Drugi viri, tako na primer ameriški Center for Disease Control (CDC) iz Marylanda govori o možnih 3 – 4 milijardah mrtvih ali 60 – 80 milijonih letno.
Ti stranski učinki se zdijo WHO in CDC očitno sprejemljivi glede na sicer grozeč klimski kolaps oziroma gospodarske recesije.

Vojna letala in linijska letala

Kot pravi Deep Shield spravljajo Chemtrails v zrak težka Boeing vojna letala pa tudi linijska letala mnogih mednarodnih letalskih družb. Tekočino se brizga iz cistern pod pritiskom po ceveh in šobah, ki so vzdolž letalskih kril. Ker je skupna količina potrebnega škropiva z nekaj sto litri razmeroma majhna, je mogoče cisterne pod pritiskom namestiti v straniščih avionov ali pa se privarijo v cisternah za gorivo. Snovi se ne mešajo s pogonskim gorivom, ker je prišlo do nezaželenih kemičnih spojin in učinkov.

Ohlajevanje in tvorba ozona

Če pridemo do navedb Deep Shielda, ki se nanašajo na kemijo in tehnologijo v zvezi s Chemtraili, se potrjujejo številni za vsakogar evidentni fenomeni stoletnega poletja (do naslednjega vročinskega rekorda 2004…). Kot se je domnevalo, naj te mere ne bi zmanjšale samo toplote, ki jo oddaja Zemlja, temveč naj bi zmanjšale tudi močno povečano sevanje ultravijolične svetlobe (UV). Do prvega učinka pride zaradi razpršene barijeve soli, ki v zgornjih slojih atmosfere oksidira v barijev oksid. Ta ima lastnost, da veže ogljikov dioksid kot glavni faktor segrevanja Zemlje.

Drugi efekt je rezultat skupnega delovanja barija in prahu iz aluminija, ki naredita difuzno električno polje. To polje lahko iz letal pa tudi iz Zemlje obsevajo z ekstremno nizkofrekvenčnimi radijskimi valovi (ULF). To pripelje do močnega elektrostatičnega izpraznjevanja med atmosfero in stratosfero, s čimer se umetno ustvarja ozon! Zanimiv stranski učinek tako obdelanih slojev oblakov so suhi viharji, ki pri tem nastajajo (Dry Storms«) ali neurja brez kakršnihkoli padavin. Nabiti sloji zraka reagirajo pri tem na tvorbo ozona z resničnim neurjem z bliski. Taki suhi viharji so bili to poletje v severozahodni Švici najmanj dvajsetkrat! Takih fenomenov niso prej opazovali še nikoli in zastavljajo dodatna vprašanja.

Vodenje neviht

V času vročine smo lahko opazovali posebno pogosto škropljenje v atmosfero prav vzdolž front neviht, ki so se oblikovale. Pri tem so avioni s tankerji križarili neprestano navzgor in navzdol pred temnimi oblaki nevihte. Deep Shield tudi tu stvar pojasnjuje: naravna električna izpraznitev vzdolž takih front viharjev, veže prah, saje in drugo onesnaženje iz zraka, tako da se zrak očisti. Ta učinek pa je za kontrolo klime posebno nezaželen, ker prav skozi tako očiščeno atmosfero pride na Zemljo posebno veliko škodljive infra rdeče svetlobe. Da bi to preprečili, se mora po mnenju Shield – strokovnjakov, še več škropiti. Ustrezne polete je bilo mogoče opazovati v Švici vse poletje. Kot ugoden učinek se smatra, da škropljenje front viharjev okrepi intenzivnost neviht in tako spodbuja tvorbo ozona.

Belo nebo

Po intenzivnem škropljenju kemije v atmosfero postane nebo (White skies) bolj belo. To je na eni strani posledica razpršenega prahu aluminija, na drugi strani pa zbranih kapljic kondenza, ki so pritrjene na polimernih verigah, podobnih pajkovi mreži, ki so primešane Chemtrail tekočini. V polimerni mešanici, ki je potrebna, da bi se aluminijev prah dalj časa zadržal v zraku, pride pri izpihovanju do procesa kristalizacije. Prav zato je idealni delež aluminija dvomljiv in težko določljiv, saj preveč aluminija pripelje do prehitrega padca polimerske spojine aluminija in ledenih kristalov.
Če danes gleda laik v nebo, vidi namesto modrega neba difuzno svetlečo modro belino in sredi poletja megle. To so novi dnevi brez oblakov 21. stoletja.

Ekologija v ekonomskem prisilnem jopiču

Ker človeštvo izumira, se išče udobna izravnava med ekologijo in ekonomijo, pri čemer ima ekologija težave, ker se katastrofalnega položaja na tem področju ljudje na splošno ne zavedajo dovolj. Išče se kompromis med kratkoročnimi ekološkimi in dolgoročnimi, svetovno gospodarstvo spodbujajočimi merami, z negotovimi izgledi na uspeh.

Doslej znane okoljske mere se zdijo vodilnim na tem področju veliko prepočasne, predrage in neučinkovite. Mnoga prizadevanja za zaščito okolja so po mnenju Deep Shielda zaenkrat naredila več problemov, kot so jih rešila.

Dozdeva se, da se okoljski projekti že dalj časa inscenirajo pretežno za pomiritev javne vesti. Za to govori tudi postopno razveljavljanje velikih okoljskih programov kot Kyotski protokol ali črtanje skoraj vseh okoljskih predpisov za elektrarne na premog v ZDA (2003).

Neodvisne raziskave

V ZDA se je izkazalo, da sestavo Chemtrailov neodvisno od državnih financerjev ni enostavno analizirati. Na eni strani pride po škropljenju razmeroma hitro do disperzije, ki pripelje do hitrega padca koncentracije zraka. Na drugi strani je zbiranje vzorcev zraka v višini približno šest kilometrov zelo draga stvar. Kljub temu je uspelo narediti nekaj mikroskopskih analiz.: sintetična nosilna substanca delno z neznano sestavo, je imela pri ponovljenih analizah sledi (tako imenovanih neradioaktivnih) barijevih soli in najmanjše delce aluminija v sedemkrat večji koncentraciji kot v navadnem zraku.

Posledice na zdravju

Raziskave v zvezi z zdravstvenimi posledicami široko zastavljene modifikacije vremena s Chemtraili so bolj preproste. V dnevih in tednih po škropljenju točno označenih področij v ZDA je bilo mogoče statistično verificirati povečanje sledečih simptomov:
Spontane krvavitve iz nosu pri intenzivnem izpostavljanju, težave z dihanjem, glavobol, motnje v ravnotežju in kronična utrujenost. Pogostejše so bile epidemije gripe, astme, vnetja mrežnice in kar je zanimivo, izgube kratkoročnega spomina. Iz raziskav alzheimerjeve bolezni je znana zastrupitev telesa z aluminijem kot pomemben so-faktor!

Nanobakterije v stratosferi

Če iščemo razloge za navedene simptome bolezni, je dobro vedeti naslednje. Ko je ameriško letalstvo v začetku 60 let začelo analizirati stratosfero, je to prineslo nekaj zanimivih rezultatov. Podobno odkritjem redkih oblik življenja v globinah naših oceanov, so našli znanstveniki v vzorcih iz stratosfere veliko bakterij, trosov gliv in virusov, ki jih na površini Zemlje nismo poznali. V stratosferi so še druge oblike življenja, ki so še manjše kot bakterije. Dr. Robert Folk, ki je odkril te, tako imenovane nano – bakterije opisuje to po številu največjo populacijo našega planeta takole: «To so pritlikave oblike bakterij, ki kažejo tisočinko volumna normalnih bakterij in so nekajkrat bolj razširjene. Pri tem je normalne bakterije mogoče najti skoraj povsod.« Ko je Folk delal poskuse z lahkimi metali kot hranilno raztopino za svoje nano bakterije, se je aluminij pokazal kot njihova najljubša hrana!

Lahko bi torej bilo, da bodo Chemtraili nanobakterije posebej hranili in transportirali na Zemljo. Ker se Chemtraili normalno škropijo nad gosto naseljenimi področji, kjer so temperaturne razlike največje in je zato ohlajevanje Zemlje najbolj zaželeno, lahko sklepamo, da virusi, bakterije in glive pridejo tako v dihalne poti in pljuča človeka. Kako na to reagira naš obrambni sistem, lahko le ugibamo.

Drugi pokazatelji

Pri obdelavi intervjuja z Deep Shieldom so sodelavci spletne strani www.holmestead.ca naleteli na to, kar v angleško govorečem področju imenujejo »the smoking gun« torej še od roke toplo orožje: interdisciplinarna, skoraj 1000 strani obsegajoča študija »Policy Implications of Greenhouse Warming: Mitigtion, Adaptation and the Science Base« Nacionalne akademije znanosti iz leta 1992 v svojih priporočilih ameriški vladi, kako je treba ravnati s problemom klimatskega kolapsa, ki grozi Zemlji, o svojih namerah čisto jasno priča.

Študija, za katero stoji cela vrsta uglednih inštitutov, univerz, nacionalnih laboratorijev in koncernov, izpostavlja ogrevanje zemeljske atmosfere kot najhujši okoljski problem sedanjosti. Ustrezno priporoča celo serijo tehnik, ki se zdijo primerne za blokiranje viška sončne svetlobe, ki pada na Zemljo. Najnujneje priporoča postopek, ki je v veliki meri identičen z Welsbach patentom Changa in Shihsa. Da bi zmanjšali segrevanje zemeljske atmosfere, naj bi pršili v stratosfero reflektirajoče delce, med drugim aluminij. Akademija znanosti predlaga tudi, da se porazdelijo s pomočjo avionov delci reflektirajočega prahu na maksimalni višini leta. Welsbach patent, ki je bil izdan leto pred tem (1991) propagira na presenetljiv način nekaj podobnega. Človek dobi vtis, da renomirana Academy of Sience dela reklamo za nosilca patenta, firmo Hughes Aerospace. Da se v nadaljevanju imenuje Michael MacCracken, vodja oddelka »Atmospheric and Geophysical Sciences« iz Lawrence Livermore Laboratory za člana svetovalnega štaba monumentalne raziskave, ni prispevek k temu, da bi se zaupanje v integriteto študije povečalo. Študijo so predstavili javnosti šele leta 2000 (1), zato pa je neposredno dostopna na internetu.

Akcije škropljenja v Švici

O Chemtrailih v Švici je prvi pisal ameriški raziskovalec Christopher Bollyn, ki je 21. januarja 2003 o tem pisal tudi na internetu. Bollyn je bil takrat neodvisen opazovalec v akciji nevladnih organizacij, organizirani ob svetovnem gospodarskem forumu, ki je bil v Davosu. Pri tem je Bollyn opazil Chemtraile tako nad Baslom (kamor je iz Amerike prispel) pa tudi nad celim kantonom Graubuenden. Bollyn je nato stranko zelenih v Švici, pa tudi nekatere fizične osebe pismeno povprašal o tem. Po lastnih navedbah odgovorov ni dobil. Bollynova napaka je bila morda, da je računal s kritično temeljno naravnanostjo ljudi v Švici.

Skrivanje očitnega

Čeprav je bilo nebo nad Baslom v času poletja zaradi škropljenj v nebo nenaravno spremenjeno, se problem ni pojavil v švicarskem časopisju. V ZDA, kjer se Chemtraili in najrazličnejši poskusi pojasnjevanja razpravljajo tako na internetu kot v »National Public Radio«, je mogoče najti stotine spletnih strani s tisočimi fotografijami, ki dokumentirajo nastanek »oblakov«. Ob tem najdemo poročila tisočev očevidcev iz vseh delov sveta. Celo politika je naredila poskus razjasnjevanja problema. Dennis Kucinich, demokratski kandidat za predsednika in poslanec države Ohio, je zahteval leta 2001 in ponovno leta 2002 v Kongresu ZDA prepoved strateških sistemov orožja, ki jih podpira vesoljski program – sem šteje Kuchinich tudi Chemtraile. V prvem tednu junija leta 2003 je Kucinich prisostvoval na okrogli mizi v zvezi s Chemtraili v kalifornijskem Santa Cruzu. Na vprašanje poslušalca, ki je imel vpogled v zaupne vojaške dokumente, je Kucinich odgovoril: »Chemtraili so resničnost!«

Kljub temu to temo tudi v ZDA velike novinarske hiše ignorirajo, renomirano časopisje pa jo komaj omenja. Če javnost povprašuje pri letalskih kontrolnih oblasteh ali v okoljskih uradih letališč, je reakcija na taka vprašanja vedno enaka.Očitno imamo opraviti s strategijo dovoljenih odgovorov, kjer lahko ugotovimo, da predvidevajo uradi na vprašanja pet stopenj odgovorov:

1) zanikati, da Chemtraili so. Če tisti, ki sprašuje, ni zadovoljen z odgovorom in sprašuje naprej, sledi
2) dvomiti v argumente, ki jih vprašujoči navaja ter na vse načine zasmehovati izjave prič.
3) potrditi sicer eksistenco Chemtrailov, njihov pomen pa zmanjševati. Sledi po istem vzorcu kot prej
4) sklicevati se na vojne manevre z neznanim namenom ali na koncu
5) zaradi veljavnih določil v zvezi z nacionalno varnostjo zavrniti dajanje kakršnihkoli izjav.

Zanimivo je, da je za vsako od navedenih stopenj odgovorov veliko prič. Šele če oseba, ki zahteva odgovor, nikakor ni zadovoljna z odgovorom, doseže naslednjo stopnjo piramide odgovorov. Uradno mesto se mora vedno gibati v okviru dovoljenega, kar pomeni vedno prepričljivo relativirati možnost, relativirati tudi pred tem dano obljubo ali jo popolnoma spet umakniti. Ker eho v svetovnih medijih izostaja, je ta strategija očitno uspešna.

Zakaj tajna?

Očiten poizkus, da eksperimente z našim vremenom, ki se izvajajo širom sveta najmanj od leta 1999 obdržijo v tajnosti, je med drugim mogoče razložiti takole:
Škropljenje Chemtrailov v atmosfero je v nasprotju z brezštevilnimi mednarodnimi določili za ohranjanje okolja in kolidira s temeljnimi vprašanji nacionalne suverenosti pa tudi z zaščito lastnega zračnega prostora. Anonimizirane avione puščati v promet je ilegalno celo v času vojne, zaradi česar prihaja do startov in spustov izključno na vojaških letališčih tujih vojaških sil, ki imajo na določenem področju (kot na primer v Nemčiji) obsežne pravice. Pri tem gre lahko samo za US Air Force. K temu še vprašanja jamstva pri dokazanih poškodbah tako pri ljudeh (bolezni, psihične prizadetosti) kot v okolju (jamstvo v mednarodnem pravu). Kako naj bi postopali z zahtevki za plačilo nastale škode, ki bi jo vložile okoljevarstvene skupine in kako z ogorčeno reakcijo javnosti? Glede na daljnosežnost tako nastalih problemov se seveda priporoča tajnost, ki se v primeru potrebe povezuje s »plausible denial« v delu z javnostmi. Če bi postale zveze javno znane, bi to po vsej verjetnosti privedlo do zaustavitve programa Chemtrailov, vsaj v Evropi.

Prozorni protiargumenti

V kontekstu protistrategije oblasti (vsaj v ZDA) naj omenimo še dva najpogosteje imenovana argumenta tistih, ki zanikajo obstoj Chemtrailov. Pri skrbnem opazovanju jima lahko hitro odrečemo veljavo.
Na eni strani vedno omenjajo zelo različne oblike (konsistenca in trajanje) normalnih kondenznih črt. Z le malo potrpljenja lahko v enem dnevu, ko se škropijo kemikalije, opazujemo številna letala, ki ne puščajo za seboj nobenih kondenznih črt, čeprav letijo istega dne v podobni višini kot letala s škropivom. Pri Chemtrailih pa v primerjavi s temi avioni nastajajo vedno debeli kondenzni trakovi, ki se ne razblinijo niti v nekaj sekundah ali minutah, temveč začenjajo sami oblikovati sloje oblakov. Razen tega omenjajo oblasti, da obstoja veliko različnih naravnih tipov oblakov. Chemtrail oblak pa se od naravnih oblakov razlikuje, saj se še po nekaj urah se v teh oblakih prepozna prvotna sled gibanja letala. Širijo se v dveh do petih urah v plast oblakov, ki je vedno bolj tesna, najprej bela, nato pa siva. V nasprotju s pričakovanim dežjem in s tem povišano vlago zraka so ob škropljenju Chemtrailov na higrometru vedno posebno nizke vrednosti zračne vlage med 30 in 35%. Pri tem iz takih oblakov kasneje nikoli ne dežuje. Ti oblaki, ki se naredijo vedno pri škropljenju Chemtrailov, so po svojih oblikah vedno brez robov in zapacani. Očitno vremenskim Controllerjem še ni uspelo iz Welsbach delcev designirati obliko oblaka ovčke! Optično stvar posebno izstopa, če ti umetni oblaki visijo nad naravnimi cumulus oblaki in slednje končno pogoltnejo. Oblasti se sklicujejo tudi na to, da imajo letala različne proge. Tudi tu lahko omenimo protiargumente, da je jasno definiran pojav Chemtrailov zelo vpadljiv: pet do petnajst avionov se zbere v skupine dveh do treh avionov ki delajo vedno isto: križarijo sem in tja in puščajo za seboj paralelne sledi, geometrične mreže ali ponavljajoče se križne vzorce.

Milijardni dobički za industrijo

Vremenski projekt Chemtrail je in o tem ni dvoma, mulltimiliardni dolarski posel. Kljub tem stroškom ga izvajajo, ker je visoko rentabilen. Industrija zasluži več, kot se na nebu porabi. Podjetje Chemtrail bo Joint-Venture kot vsako drugo po dobičkih stremeče podjetje. Kot pri mnogih drugih projektih je maksimiranje dobička verjetno najvišja prioriteta.

Mind Control z Psychotraili?

Prav zato je treba računati pri Chemtrailih tudi s skrito uporabo tako imenovanih dual-active sistemov, sistemov torej, ki razen učinkovanja na področju kontrole vremena opravljajo funkcijo nosilca za druge, v ospredju neznane so-faktorje. Pri tem je treba misliti na učinkovine farmacevtske industrije, ki bi utegnile učinkovati psiho aktivno, morda kot pomirjevala, vsekakor v smislu Mind-controllinga. Tak sum je na mestu, če vemo, da so take poskuse v zgodnjih 60 letih že opravljali v San Franciscu (dokazano z javnosti dostopnimi FBI akti). Če pomislimo, s kakšnimi ogromnimi investicijami je podjetje Chemtrail prisotno na svetovnem trgu vremena, ustreza logiki tega načina prodajanja, da o takih dualno aktivnih sistemih vsaj resno razmišljajo.

Zaključek

Soočanje s fenomenom Chemtraili pripelje posameznika skoraj do meje dosedanjega zaznavanja. Ali je sploh lahko res, kar vidim? Ali je to sploh mogoče? Tudi sam sem si zastavljal ta vprašanja, ko sem pred približno štirimi leti vedno znova naletel na temo Chemtraili. Taka vprašanja in dvomi so me spremljali tudi februarja 2003, ko sem izvedel za prva pričanja o Chemtrailih v Švici. Dvomil sem do 6. marca ko sem stal na srednjem mostu v Baslu in pogledal v nebo. Takrat mi je postalo jasno: »Chemtraili so dejstvo, tu so«! Tega, kar sem opazoval na nebu, svojim očem nisem mogel verjeti. Kljub temu mi je postalo jasno in sem, kar sem videl, lahko opredelil, ker mi je bila fenomenologija znana.

Če nekdo oblastuje, gre prepogosto za vladanje s strahom pred neznanim. Prelomiti to oblast z informacijo, dati bralcu v roke orodje, da zazna, kar ne sme biti res. To je smisel tega članka. Kar se pred našimi očmi dogaja na nebu, je do skrajno arogantno.

Kriči po našem prebujenju, po vsej naši pozornosti, našemu odločnemu uporu, po moči, postaviti se zoper strahopetno, skrito delovanje manipulatorjev vremena (in ne le- teh). To prekrito delovanje, ki najbolj prihaja do izraza v strategiji »plausible denial«, je srce, pa tudi Ahilova peta tega sistema. Meč, ki prereže to tetivo, je vedeti, da so Chemtraili dejstvo. Moč je vedeti to, kar lahko ugotovimo s svojim opazovanjem.

Chemtrail serije škropljenja v stratosfero se opravljajo v grobem tedenskem ritmu. Škropijo pretežno ponoči, da bi škropljene megle dvigujoči topli zračni sloji potegnili v višino. Škropijo tudi v zgodnjih jutranjih urah. Ker se ob lepih brezoblačnih dnevih ulitravijolično sevanje zelo hitro okrepi, ob takih dnevih škropijo skoraj vedno. Najboljši čas za opazovanje je zgodaj zjutraj ob dnevih, za katere je obljubljeno jasno, sončno vreme.

K tekstu dodatne informacije na spletnih straneh:

US patent št. 5003186 na http://patft.uspto.gov/netahtml/srchnum.htm, patentna številka »5093186« in tipka išči (Search)

William Thomas: Stolen Skies, october 2001.

http://www.earthisland.org/eijournal/new_articles.cfm?articleID=585&journalID=64in
http://www.ipcc.ch; tam »Report on Aviation and global Atmosphere«.
3) http://www.au.af.mil/au/2025/volume3/chap15/v3c15-1.htm
tam posebej poglavje »artifical weather«.
4) http://deepspace4.com
5) http://www.holmestead.ca/chemtrails/shieldproject.html
6) http://www.ligh*censored*cher.com/chemtrails/smoking_gun.html

7) originalni tekst: http://books.nap.edu/books/0309043867/html/index.html
8) Intervju z William Thomas pri http://www.rense.com/general138/update.htm
9) http://www.carnicom.com/contrails.htm
10) http://www.chemtrailcentral.com
11) http://www.centrexnews.com/chemtrais/

( Prevod iz Raum&Zeit )