Pisati, izreči se, iskati smisel, odrešljivost sveta z logiko leske, res ne gre. Gotovo so modre besede na mestu, če jih izberemo v pravem trenutku in racionalno, s pravo mero. Pisati danes o slovenstvu, narodu, o preživetju v lastni identiteti, kritizirati slabosti v dandanašnji družbeni stvarnosti, pluti po razburkani gladini, jo z dlanmi gladiti, napisati domačo nalogo na lastni koži, da te potem skeli, kakšen smisel ima vse to naprezanje? Kakšna je pravzaprav tista drža, ki jo ljudje od posameznika pričakujejo?

Odškrniti z jezika tisto besedo, ki privre, ne vem od kje ali ostati v zlati kletki molka. Seveda razgaliti se in staviti sebe na kocko tako, da se sprehajamo bolj nagi kot ogrnjeni s tančico molka po svetu, je vedno tvegano. Očitajo ti lahko nacionalizem, nestrpnost, manipulatorstvo, besedičenje kar tako. Izražati se kritično, ni hvaležno in modro, posebno če govoriš o odgovornosti do drugega, o osamljenih, zavrženih, brez moči, skratka če pogledaš malo bolj na družbeno dno. To niso posebno zaželene teme.

INTUICIJA ALI VODSTVO.
» Na vseh svojih poteh priznavaj Njega in On bo vodil tvoj korak.«

Človeku, ki pozna moč svoje besede in posluša napotek svoje intuicije, je vse dosegljivo. Z besedo lahko aktivira nevidne sile in tako okrepi telo ali reši svoje probleme.
Najpomebnejše je, da učenec izbere prave besede.. Zelo pravilno mora oblikovati prošnjo, ki jo naslovi na nevidno.

Ve namreč, da je Bog vir, ki lahko usliši vsako prošnjo. Ve tudi, da je njegova beseda aktivni vir.
»Prositi in dobili boste.«
Prvi korak mora narediti človek.« Približajte se Bogu in on se bo približal vam.«

'' Pridite in poglejte, dragi kolegi ! Tukaj smo jih našli, '' je vzkliknil profesor Emilio Fontana trem možem, ki so mu pazljivo sledili navzdol po razpadajočih stopnicah. Prebili so se skozi temno, prašno, podzemno sobano v starodavnem samostanu Sv. Janeza, kjer je ležala skrinja iz ebenovine, kot po čudežu zelo lepo ohranjena.

Profesor Fontana se je z zmagoslavnim smehljajem obrnil k ostalim arheologom, medtem ko je z enim naglim gibom odstranil pokrov. Motna svetloba njihovih pred vetrom zavarovanih svetilk se je zlila skupaj in posrkala temo.

Nepozaben je občutek, ko gledaš daleč pod seboj delto reke Nil, nato pa kot iz lego kock sestavljeno glavno mesto – Kairo. Na obrobju naselij kot čuvarke stojijo edine izstopajoče tri veličastne piramide. Sanje, doživeti to skrivnostno zibelko najstarejših civilizacij na svetu, so po pristanku na kairskem letališču (septembra 2003) postale resničnost.

Kairo je mesto velikih nasprotij. V srednjem veku je bilo pomembno trgovsko središče, zato se je hitro širilo. Danes ga tvorijo številna predmestja, na eni strani vidimo ostanke antične arhitekture, na drugi moderne zgradbe. V Mrtvem mestu živi še danes brez vode in elektrike približno 200.000 najrevnejših ljudi.

Seminar IzaQ: S prepričanji ustvarjamo življenje Prijave samo še do 19. Oktobra. Udeležite se ga lahko v živo ali na daljavo.

Ko spremenimo prepričanja, se naše življenje spremeni!

Če bi me vprašali, kaj se mi zdi v življenju najpomembnejše, bi brez oklevanja izbrala prepričanja. Njihova moč je res neizmerna. Od prepričanj, ki jim imamo, je odvisno, ali bomo življenje doživljali kot radostno priložnost ali solzno dolino. Prepričana sem, da nam je namenjeno lepo življenje. Vem, da zmoremo premagati vse ovire in težave in uresničiti vsak cilj, ki si ga zastavimo. To ni privilegij, ki bi bil dan samo izbrancem. Vsem nam je dana svoboda, da postanemo, kar hočemo postati, da si pridobimo, kar za to potrebujemo in da počnemo, kar želimo početi.

Vem pa tudi, da je življenje prevečkrat videti vse kaj drugega. Doživljamo izkušnje, zaradi katerih postajamo prepričani, da smo žrtve v rokah življenja, z malo ali nič nadzora nad njim. Pa ni treba, da je tako. Lahko se naučimo  drugače pogledati nase in na svoje življenje.

»….. religija je ta instinkt, ideja, aktivnost, disciplina v človeku, ki je usmerjena direktno k Božanskemu….«
Sri Aurobindo

Tako religijo opiše Sri Aurobindo. Kaj pa beseda religija pravzaprav pomeni? Beseda religija prihaja iz latinske besede re-ligare, ki pomeni ponovno se povezati. Lahko rečemo, da je religija notranji proces ponovnega povezovanja s svojim bistvom, z lastnim Višjim Jazom, kot imenujemo božjo iskro znotraj vsakega posameznika.

Malce drugače religijo opiše Huston Smith, veliki poznavalec svetovnih religij:«…pristna religija pomeni najbolj neposredno odprta vrata, skozi katera vstopa v človeško življenje neizčrpna energija kozmosa.« Prepričan je, da so avtorizirane teološke in metafizične resnice svetovnih religij plod navdiha. Takoj nato pa dodaja:« Institucije- religiozne institucije- pa so druga zgodba.«

»Iz spanja se vsak dan prebudi nešteto ljudi, vendar se jih le malo prebudi zato, ker bi jih zdramili že prebujeni ljudje. Tukaj morajo posredovati drugačne sile. To so sile, ki jih sanjavi človek ustvari sam in se kažejo obliki raznih katastrof, kot so vojne, bolezni in neuspehi vseh vrst.«
Povzetek iz knjige Martina Kojca »Razsvetljeni človek«.

Misli, ki se pojavljajo v naši zavesti se lahko izluščijo iz naše podzavesti ali pa pritekajo iz nadzavesti.
Iz nadzavesti prihajajo razsvetljene misli. Pravimo jim lahko tudi misli prebujenja.
Naše zavestno doživljanje resničnosti je odvisno od tega, od kod pritekajo misli.

Dr. Marsden Wagner, porodničar
Polovica žensk , ki hodi po Ljubljani, ima pohabljene genitalije
Nika Vistoropski, tor, 13.01.2009

Dr. Marsden Wagner, ameriški profesor, perinatolog in epidemiolog, se je konec prejšnjega leta mudil v Ljubljani in predstavljal svojo knjigo z naslovom Moj porodni načrt, popoln vodnik za varen in izpolnjujoč porod. Šolan na kalifornijski univerzi v Los Angelesu je bil deležen klasične izobrazbe.

Šele navzočnost pri domačem porodu na Danskem mu je odprla oči in ga potisnila na pot, ki ji je zvest še danes. Kar petnajst let je bil direktor oddelka za zdravje žensk in otrok pri Svetovni zdravstveni organizaciji. Zdaj je neodvisni svetovalec, ki je prepričan zagovornik babištva in pravice žensk, da porod spet postane ena njihovih najbolj pristnih in najlepših izkušenj.

Stara hindujska legenda pravi, da so bili pred davnimi časi tudi ljudje bogovi. Toda zlorabili so svoje božanske moči in vrhovni bog Brahma se je odločil, da jim moči vzame ter skrije nekam, kjer jih bo nemogoče najti. Potrebno je bilo samo še najti tak skriti kraj.

Tudi nižji bogovi so bili poklicani na zbor, kjer so razpravljali o tej temi. Predlagali so naslednje : '' Zakaj ne bi zakopali človekove moči v zemljo ? '' Na to je Brahma odvrnil : '' Ne, to ni dobro, kajti ljudje bi globoko kopali in našli svoje moči. ''

Pa so bogovi rekli : '' Če je tako, bomo skrili njihovo božanskost na dnu najbolj globokega morja. ''

Toda Brahma se zopet ni strinjal : '' Slej ko prej bi človek raziskal tudi globine morij in gotovo bi jih našel in prinesel nazaj na površje. ''

Že več kot pol stoletja pomagam delati dren na tej naši preljubi zemljici in opazujoč dogajanja v družbi okoli sebe postajam nekako vse bolj nemiren. Kaj nemiren? Zbegan in zmeden! Očitno premaknjen! ..... Nor?
Nori pa potrebujejo pomoč. In to ne kakršno koli pomoč, temveč tisto posebno, ki ti pripada, ko se ti po domače kratko malo zmeša. Ampak jaz imam občutek, da sem povsem normalen.

Toda kaj, ko strokovnjaki za takšne reči pravijo: ¨Še vsak norec je vedno trdil, da z njim ni čisto nič narobe, da je povsem normalen in da so nori tisti okoli njega¨. Vsak povprečen normalnež, pa bi obenem lahko kaj hitro ugotovil, da je dotični vsaj trčen, če že ne kaj drugega.

Zakon entropije je oblika zakona vzdrževanje energije. Po nekaterih sodobnih pojmovanjih (med drugimi ga zastopa Prigogine) deluje v univerzumu nekaj takega kot termodinamičen smrtni nagon. Civilizacija se spremeni v družbeno džunglo, glasba postane hrup, misli postane prazno govorjenje ( R. Safranski).

Zakon ohranja energijo in zakon entropije se nanašata na oba naravna reda. Še pred sto leti je znanost izhajala iz tega , da se energija ne izgubi. V fizikalnih priročnikih še danes tako piše. V Božanski, prvotni naravi zagotovo ne propade nič energije . V njej velja zakon ohranjanja energije. V zemeljski naravi pa je treba govoriti o propadanju energije v smislu zakona entropije.

KRANIOSAKRALNA RESONANCA IN DIH ŽIVLJENJA

Kraniosakralna resonanca je biodinamčni pristop h kraniosakralni terapiji. Temelji na  globokem spoštovanju do življenja in njegovega izražanja v človeškem telesu.

Kraniosakralna resonanca prisluhne življenjski sili, ki vzdržuje in povezuje vse življenjske funkcije v človeškem telesu. To življenjsko silo ustvarja dih življenja, ki je božanska in kreativna inteligenca pri samem izvoru vseh oblik. Te biodinamične sile se kažejo kot  občutljiv ritmični utrip, ki ga imenujemo tudi primarno dihanje in ga lahko občutimo kjerkoli v telesu. Ta utrip je prisoten skozi vse življenje. Začne se kmalu po spočetju in zbledi ob smrti. Plimi podoben pojav je neposreden izraz notranjega zdravja človeškega telesa.

Dobra sladica nam polepša dan,
zakaj bi se ji odrekli?

SPOZNAJTE BREZIN SLADKOR - KSILITOL
Ksilitol ali brezin sladkor je pridobljen iz brezinega lubja, prisoten pa je tudi v različnem sadju in zelenjavi. Uporablja se ga kot nadomestek belemu ali rjavemu sladkorju, saj ga po okusu in strukturi težko ločimo od navadnega sladkorja. Od ostalih sladil pa se razlikuje po vplivu na naše zdravje, na zobe, na nihanje sladkorja v krvi in po svoji kalorični vrednosti.

UPORABA
V primerjavi z drugimi umetnimi sladili, kot je npr. aspartam, brezin sladkor nima zdravju nevarnih stranskih učinkov. Za razliko od stevie nima nobenega okusa in ga je lažje uporabljati, ker ni tako močan in je enako sladek kot sladkor. Uporabljamo ga v razmerju 1:1 z navadnim sladkorjem, zato je idealen za pečenje, sladkanje različnih napitkov, za marmelade, sladice in podobno.

Imeli smo zavidanja vredno otroštvo. Travniki, polni živih igrač so segali do hišnega praga, drevesa, naš plezalni vrtec, so silila v okna. Pozimi smo si kar v veži nadeli smuči in potem smo, utrujeni in premočeni od celodnevnih dogodivščin, zaspali na peči, še preden so bile pravljice končane. In mama, mama je bila vedno dosegljiva.

VRAČANJE NA IZHODIŠČE

Vse strokovne študije in izkušnje kažejo na to, kako pomembni so za vse življenje temelji našega otroštva. Nobena materialna dobrina, še tako modna in draga, nam ne more kasneje v življenju odtehtati naložbe, pridobljene v tem obdobju. Poleg prave mere ljubezni in občutka varnosti ponuja otroštvu neokrnjena narava še dodatno, neprecenljivo dobrino. Le ta odigrava pri izoblikovanju osebnosti zelo pomembno, individualno vzgojno vlogo. Izoblikuje nam povsem drugačen odnos do živega in neživega sveta, saj nas rastline in živali nezavedno in neprestano učijo iznajdljivosti, kako preživeti.

Živela je uboga vdova, ki je imela dva sina. Bila je popolnoma odvisna od skromnega zaslužka svojih sinov, kajti sama je bila bolna in nemočna. Vsak dan je bila v skrbeh za posel svojih otrok. Vznemirjena je upala, da jima bo posel dobro šel. 

Prvi sin je prodajal dežnike. Zato je mati vsako jutro, ko je vstala, najprej pogledala ven, ali sije sonce ali če kaže na dež. Če je bilo mračno in oblačno, je hvaležno dejala: "O, gotovo bo danes prodal precej dežnikov." Če pa je sijalo sonce, je bila ves dan slabe volje v strahu, da nihče ne bo kupil dežnika.

20 % POPUST v trgovini Herbana
za vse bralce Pozitivk

Široka paleta vrhunskih naravnih in ekoloških izdelkov. Vse od naravne kozmetike, ekoloških olj in masel, eteričnih olj, dišav, glin, zdrave prehrane, prehranskih dopolnil, zelišč, čajev in začimb. Izdelki so primerni za splošno nego, terapije in zdrav način življenja.

Ekološka spletna trgovina – www.herbana.si

Hitite počasi!

»Moje življenje je tako naporno. Eno samo hitenje, stalne skrbi, vedno nove obremenitve in obveznosti…. Počutim se ujeto v rutini, ki je ne maram in pod pritiski, ki jih težko prenašam. Nikakor ne najdem časa zase, za tisto, kar bi rada počela.

Že v nedeljo popoldan me boli glava zaradi vsega, kar me čaka naslednji teden - le upam lahko, da bo hitro minil. Ko pride sobota, pa spet ista pesem, ker me počaka cel kup opravkov, za katere med tednom nimam časa. Dokler sta bila otroka še manjša, sem vsaj vedela, zakaj se mi kar naprej mudi. Zdaj sta odrasla, jaz pa še vedno ves čas nekam hitim.

Oktober 2009. Globoka noč je legla na Sinaj. Ko smo v spremstvu policije zapuščali letališče v Tabi, sem se zavedla, da vstopamo v čisto drugačen svet. Sledijo barikade iz bencinskih sodov, ležeče ovire in zapornice, policijske straže. Ostala tri vozila s slovenskimi potniki so kmalu zavila v prvo letovišče, mi pa smo nadaljevali pot.

Ob polnočni uri je bila nova cesta skoraj prazna. Od časa do časa sem pogledala Zvonko, ki je tiho sedela ob meni sredi velikega praznega kombija. Mlad, a odličen šofer je vso pot molčal, v soju žarometov sem lahko le slutila razsežnost kamnite puščave. Med potjo je sledilo še nekaj barikad; na eni izmed njih se nam je šele po prižigu luči v vozilu ročno dvignila železna zapornica. Okrog dveh zjutraj smo le prispeli na cilj, v mestece Dahab.

Varčne žarnice so v zadnjih letih v veliki meri izrinile klasične žarnice, ki delujejo na žarilno nitko. Halogenske in fluorescentne sijalke, predvsem pa LED žarnice, imajo številne pozitivne lastnosti. V primerjavi s klasičnimi žarnicami so energetsko veliko bolj učinkovite (porabijo od 25% - 80% manj energije) in imajo daljšo življenjsko dobo.

Vendar pa, za razliko od navadnih žarnic, večina varčnih žarnic vsebuje nevarne pline, tudi živo srebro, zato po končani uporabi spadajo med nevarne odpadke. Po prenehanju delovanja jih ne smemo odvreči med mešane komunalne odpadke, temveč jih moramo oddati ločeno.

Na položnem griču je stala lična hišica. Neke noči jo je nenadoma zajel požar. Mlad par, mož in žena, sta se rešila iz plamenov in zbežala na prosto. Komaj sta ušla ognju, že se je med njima začel prepir.
Mož je jezno dejal: »Stokrat sem ti rekel, da nikoli ne hodi spat, ne da bi ugasnila ogenj v kuhinji. Poglej, kaj se je zgodilo! Si zdaj zadovoljna?«

»To ni moja krivda,« mu je na isti način odgovorila njegova žena. »Ti si kriv. Saj sem ti tisočkrat dejala, da ne kadi v postelji. Toda ti nič! Kakor da nisi razumel. Kaj ne vidiš, da je začelo goreti v spalnici in ne v kuhinji? Jasno je, kdo je kriv. Ti, ti si kriv!«

Prebujen. Kako mogočna beseda, znanilka božanstva v tebi, katerega se zavedaš. Kot bitje občutij, želim doživeti vse kar moram, znotraj sebe. Stvari se rojevajo v meni. Prišlo je iz globin vprašanje: prebujen, kaj v resnici pomeni prebujen?

Občutja so se pričela spreminjati v počasen posnetek, kot bi opazoval s kamero, ki so v resnici tvoje oči. Srce odprto v celoti, je videlo svet, ljudi , kot zlato svetlobo, povezano z zlatimi nitkami v mrežo. Slika od blizu se je pričela prikazovati vse bolj s pogledom navzdol.

Po prihodu na letališče v Casablanci smo sredi noči prisedli v prastare taksije znamke Mercedes-Benz. V trenutku mi je bilo jasno, da smo zašli na drug kontinent. Zaznala sem vonj po Orientu, ki je tukaj tako močan, da je skoraj moteč. Iz starega zvočnika je odmevala maroška glasba, ki se nekako ni skladala s povsem zelenim okoljem. »Kaj smo res v Afriki?« Malce utrujeni od celodnevne poti preko Madrida smo otovorjeni z nahrbtniki končno le pristali v enem izmed hotelov.

Kmalu smo začutili pravi utrip prostora in časa. Na vsakem koraku se sedanjost prepleta s preteklostjo, ki ji daje čar mešanica različnih kultur, kot so berberska, afriška, arabska, nekaj malega tudi evropska. Kraljevina Maroko je od leta 1956 neodvisna država in se ponaša s čudovitimi naravnimi lepotami: morsko obalo, naravnimi in umetnimi jezeri, oazami in puščavami, ki so pravo nasprotje visokim in zasneženim goram obsežnega gorovja Atlas, z najvišjim, 4167 m visokim, Jebel Toukalom.

S pticami smo si pripravljeni deliti le nebo, ne pa vinogradov in brajd v jesenskem času. Po zakonih življenja je živalim namenjeno vse, kar jim užitnega ponuja narava na našem skupnem planetu. Ljudem, ki ne domujejo najbliže glasnim klopotcem, je njih oglašanje najbrž ljubo slišati.

Klopotci pa ne oznanjajo le skorajšnje trgatve in odganjanja ptic, ki jih imamo ljudje za tatinske, ker pozabljamo, da bi brez ptic do gležnjev gazili po žuželkah. Motijo še druge živali, vsem pa oznanjajo nekaj človeške sebičnosti, ko udarjajo svojo pesem, ki pravi: »To je zame, le zame, le zame …«