Piše: Špela Jakša, mednarodna certificirana inštruktorica Stott pilatesa v Vivi www.viva.si

Milijoni ljudi po vsem svetu vsak dan prakticirajo metodo pilates, njihovo število pa se vztrajno povečuje. Zakaj je ta sistem rekreacije postal tako priljubljen in zaželen?

Kako je možno, da ga izvaja izjemno širok spekter ljudi, od plesalcev do atletov in tistih, ki šele začenjajo z vadbo ali pa se rehabilitirajo po poškodbi? Odgovor se skriva v tem, da so vsi – ne glede na starost in telesno pripravljenost – deležni prednosti te tehnike.

Knjiga Marije Sreš Pod krošnjo stare jablane - Intervju

Marija Sreš je misijonska sestra, ki je svoje življenje posvetila revnim indijskim ženskam, predvsem staroselkam plemena Dungri Garasiya v severnem Gudžaratu.

Marija predstavlja živ most med Slovenijo in vedno malce skrivnostno Indijo. V svojih knjigah, pet jih je, obravnava zgodbe običajnih ljudi, predvsem žensk. Njihova hrepenenja po ljubezni in po človeka vrednem dostojanstvu prepleta z njihovo borbo za svobodo in ekonomsko neodvisnost.

ČETRTA DIMENZIJA
čas ki prihaja

Živite v sodobni džungli. Ni važno, kako jo poimenujete ali enkrat spoznate. Lahko je to urbana džungla ali džungla vseh vrst odvisnosti, džungla, ki jo imate v službi ali jo doživljate preko svojih neštetih obveznosti, lahko je to džungla vaše revščine, neuspeha in zavrženosti ali življenje, kot je preobilje vsega, džungla nenehnega stresa in pomanjkanja časa, pa tudi kaotičnih odnosov ali osamljenosti. Lahko, da jo že dojemate v vsem svojem obsegu.

Takrat postaja nevzdržno in to je kot začetek neke bolezni. Dobro jo poznate, skoraj se že znajdete v njej in jo obvladujete. Potem pa zaslišite močan glas. Prepoznate rjovenje leva, nepoznanega? Tako močan je, da vas zmrazi in se trese zemlja. Strah rjovenja leva vam hromi razum. Ko se okrog sebe ozirate po pomoči, vidite le džunglo, glas pa k vam prihaja iz notranjosti, iz brloga.

V Sloveniji po ocenah letno zavržemo 55 kilogramov hrane na prebivalca, vsak 7. Slovenec pa živi pod pragom revščine. 

Ekologi brez meja, ki so se s projektom Ne meč’mo hrane stran! ponovno lotili problematike zavržene hrane, opažajo, da ozaveščenost sicer narašča, pri spremembah pa je ključna preventiva in razmislek na osebni ravni. Z dobrim zgledom pri zmanjšanju količin zavržene hrane bi po mnenju Ekologov morale nastopiti javne ustanove, kjer bi morali med prvimi začeti analizirati svoje ravnanje z naravnimi viri in pričeti razmišljati krožno.

Britanski medij Telegraph je objavil 21 evropskih mest, ki si jih je vredno ogledati. Med njimi je tudi štajerska prestolnica.

Spletna različica britanskega časopisa Telegraph je objavila seznam, z naslovom: "21 evropskih mest, ki jih niste mislili obiskati, a bi jih morali". Med njimi je tudi štajerska prestolnica Maribor.

"Pravijo, da je v letu samo en mesec, ko je bolje ne obiskati tega mesta. Pozimi imajo smučanje, spomladi je v bližini Maribora, na Ptuju kurentovanje. Poleti imajo odličen festival Lent, poln glasbenikov in uličnih umetnikov, jeseni pa vinarji praznujejo svoj izdelek s kapljico žlahtnega."

Nešteto besed v katerih iskrenosti ni, zmedo naredi.

Če za prazne besede moč vsa nam gre,
že za eno iskreno samo, moči ne najde se.

Ena iskreno ljubeča sama, bi naredila več, kot druge vse.

In če vsak človek v ljubezni srcu, skromno to ohranjal bi, sčasoma postali bi iskreni vsi.

Brezkončno besed te ni našlo o Bog, če te je iskalo ali ne iskalo, kako težko je to videti,
kako njih brezsrčnost potaplja in uničuje še tisto malo, kar je iskrenega v mnogih ljudeh,

V življenju je ena sama resnična brezpogojna ljubezen do moškega ali ženske, ki si jo je duša že pred inkarnacijo izbrala za izkušanje in izražanje. Osebnost lahko to znamenje prepozna in sledi izbiri duše ter zaživi ljubezen do izbranca ali izbranke srca za to življenje ali celo več življenj, ali pa tudi ne.

Ko srce začuti ljubezen, pa razumu in osebnosti dopustimo, da zapreta njen prost pretok, smo izbrali pekel. Trpimo in ne vemo, kaj bi, kako bi, če bi... Lahko minejo leta in desetletja, pa nikoli ne izrazimo ljubezni, ki jo čuti srce. In hkrati lahko trpi srce človeka, ki ga ljubimo. Zato, ker čaka te besede od nas, obenem pa jih sam ne upa izraziti. Hodiva drug mimo drugega in sanjava drug o drugem. Tako se postarava, morda celo vsak s svojim partnerjem, in v to zvezo vnašava nesrečne energije. Samo zaradi dveh nikoli izrečenih besed: »Ljubim te.«

Sedim v kupeju vlaka, nasproti mene pa mlad parček, ki vseskozi skrbi za moje kratkočasje. Ugotavljam, da se niso časi prav nič spremenili. A ne z vidika ljubezni - te je bilo še najmanj opaziti, z vidika razmišljanja. Najmanj pol ure časa sta porabila za to -kako napolniti želodec ob 22.30, da se razume.. Nekako takole…

»Lahko ti spečem meso če hočeš! Mama mi ga je dala v potovalko za tebe!«
»Ne bom jedel mesa!« odgovori fantič še dokaj normalno.
»A ti spečem jajčka?« se mudi punci naprej.
»Ne! Tudi jajc ne bom!« odgovori brezvoljno.
»A ti spečem mladi krompir s čebulo? Zraven pa naredim še solato!« sili v njega.
»Pa kakšen krompir! Kaj ga imaš v potovalki?« se namršči.
»Ne, dragi! Kupila ga bova. V Dan in noč ga imajo!« se punčka navduši.
»Ajde. Potem mi pa speči ta tvoj krompir!« se končno strinja, da ima mir.

Za izurjene tantrike pogosto pravijo, da hodijo po viramargi (»poti herojev«), ki zahteva vira bhavo (»herojsko čisto držo/čut«). Izgleda, da vlada zmeda o tem, kaj pravzaprav je vira bhava, kaj pomeni in kako se manifestira. Pogosto je povezana z divjimi in srditimi aspekti, ki so prav tako velikokrat napačno razumljeni. Prava vira bhava vsebuje vse druge bhave, »herojska« manifestacija pa vedno služi najvišjim načelom.

Zaradi tega je pomembno razumeti prave cilje in spontane namere v ozadju bhave, ki nam jo prikažejo v njeni pravilni perspektivi. Gonilo in delovanje kaule služi koristi in odrešitvi vseh in le kadar se nam srce odpre v velikodušnem izrazu ljubezni in sočutja, lahko razumemo pravo vira bhavo. Brez tega se vsakršno bahanje, besedičenje in divjaštvo ne more kosati s srcem vire. Takšni ljudje so le primitivni strahovalci, vire pa so strahovalci strahovalcev.

Kaj bi se resnično zgodilo, če bi si človek, ki se non-stop bori, za eno samcato uro snel svojo masko, se osvobodil vseh svojih idej in predstav o tem, kaj je domnevno prav in pomislil na to, kaj je ljudem skupno in ne kaj jih ločuje. Šolski primer je naša slovenska politika.

H.P.Blavatsky ena od največjih ezoterikov piše v knjigi Glas tišine: "Razum je uničevalec resničnega". Kaj prazprav misli s tem? Je mar razum utelešenje zla? Naši zapleteni možgani človeku omogočajo, da prestreže astralni eter in razmišlja o stvareh.

Piše: Amedeja Ličen v novih Misterijih www.misteriji.si

Smrtonosna zdravila in organizirani kriminal (1)
Vsak gotovo ima ali pozna koga, ki ga ne bi bilo več z nami, če mu ne bi zdravila na takšen ali drugačen način pomagala, zato ne moremo dovolj poudariti, da medicinsko-farmacevtska znanost rešuje življenja ob podpori izvrstno usposobljenega, požrtvovalnega in srčnega zdravniškega osebja in dognanj, ki ohranjajo pri življenju sladkorne bolnike tipa A, hemofilike in razne druge kronične bolnike.

Tokrat pa se bomo posvetili temni plati farmacije in prikritem kriminalu, ki upravlja z večino svetovnih zdravstvenih sistemov. V tem duhu začenja svojo zgodbo Peter C. Gřtzsche v knjigi Smrtonosna zdravila in organizirani kriminal (Deadly Medicines And Organised Criminal), katero v tem članku povzemamo.

NAJVEČJE SLANO JEZERO NA SVETU
Pogled na dateljnove palme. Vitke princeske ženskega spola, samozavestno kipijo naravnost v nebo in razkazujejo svoje pravkar zoreče plodove. Kot da ni že tako ali tako prevroče. Moške palme rastejo poševno; ko jih gledaš, misliš, da je z njimi nekaj narobe, potem pa izveš, da želijo s svojo držo okoli sebe oploditi vse, kar je dosegljivo. Življenje vedno najde svoj prostor, tudi tam, kjer mislimo mi, da to sploh ni mogoče. In ustvarja čudeže.

PRVI VTISI
Tunizija niso le neskončno dolge peščene plaže s sodobnimi hotelskimi kompleksi, dobro hrano, animacijami za povprečnega turista, čisto morje in sonce. Tunizija je neizmerna zakladnica različnih kultur, ki jo piše njena 6000-letna zgodovina, z najznamenitejšimi ostanki Kartagine. Začela se je z Berberi, nato z neustrašnimi Feničani, pa Grki, Rimljani, Barbari, Arabci, Turki in nazadnje, do leta 1956, Francozi.

Da bi lažje razumeli vrednost časa, razmislite o tem:

Da bi razumel vrednost enega leta, govori s študentom, ki je padel na pomembnem izpitu .

Da bi razumel vrednost enega meseca, govori z materjo, ki je rodila otroka mesec prehitro.

Da bi razumel vrednost enega tedna, govori z založnikom tedenskega časopisa.

Da bi razumel vrednost ene ure, govori z zaljubljenim parom, ki je ločen, njuna edina želja pa je, da bi bila skupaj.

Ko nam umre nekdo, ki nas je vso življenje spremljal, je prav, da ga ljubeče resno z vso ljubeznijo, pospremimo na zadnjo pot.

Po tem pa pomislimo, kaj je bila njegova zadnja želja, kaj bi nam kot človek zapustil.

Sigurno ljubezen, veselje, radost in srečo, vsak, ki nas je imel rad.

Kajti, mi ne moremo ohraniti ljubezni zanj ali on ohraniti za nas, čeprav je taka žrtev zelo velika, vendar resnično mogočno je, če dovolimo in verjamemo, da je ljubezen odšla z njim in da jo bo zmeraj imel in čuval, kakor je prav, kadar je tudi pri nas tako.

FERRATA BRENTARI

Kljub temu, da sem velik individualist, ki ceni svobodo in neomejeno gibanje, se vsaj enkrat na leto ne morem izogniti čredništvu. Tu so moji stari prijatelji, skupaj smo preživeli že veliko lepega, v soncu in dežju, snegu in mrazu. Spomin na težke trenutke s časom zbledi, ostanejo le lepi spomini.

Enotedenski program osrednjega izleta PD Nova Gorica (avgusta 2002) je bil precej natrpan. Dolomiti Brenta, pogorje Sella z vzponom na Piz Boe, Karnijske Alpe z vzponom na Monte Coglians in še kaj malega vmes.

V hišo, v kateri sem živel s starši, bratom in sestro, smo se vselili spomladi leta 1956. Sem smo prišli iz Frama. Oče in mama sta parcelo kupila tik nad cesto Maribor – Ljubljana. Prejšnji lastnik je bil gospod Pokrivač iz Morja, tako se je pisal. Meni, ki nisem in nisem mogel razumeti, se je zdel priimek zelo zanimiv, Pokrivač.

Bil pa je kmet, prav iz vasi Morje. Oddaljenost od drugih krajev tam naokoli je bila razmeroma velika; na primer, do Frama je bilo približno 1 uro in še nekaj čez, seveda peš; do Rač enako in še to si moral skozi gozd Dobravo; prav tako oddaljena je bila tudi Polskava. Obisk Maribora ali Slovenske Bistrice je bilo podobno potovanju v neznano, ali še bolj slikovito potovanju na luno. Čeprav se o tem, o luni, ni kaj dosti govorilo.

Solze in trpljenje niso običajna lastnost demona-tirana. Kaj je tega demona ganilo, kaj ga je ranilo?

Je ozdravitev obsedenca - samo čudežna legenda?

Evangeliji poročajo o nenavadnem procesu. V Markovem Evangeliju, pogl. 5, se glasi: Ko je Jezus stopil iz čolna, mu je prišel od grobov sem nasproti človek z nečistim duhom, ki je bival v grobnih votlinah. In nihče ga ni mogel več zvezati niti z verigo, kajti večkrat je bil v okovih in zvezan z verigami, pa je verige potrgal in okove zdrobil in nihče ga ni mogel ukrotiti.

Cele dneve in noči je prebil v grobnih votlinah v hribih in kričal ter se tolkel s kamni. Ko pa je oddaleč zagledal Jezusa, je pritekel, se vrgel predenj in glasno zavpil:" Kaj hočeš od mene, Jezus, ti sin Boga, Najvišjega? Rotim te pri Bogu: ne muči me!" Jezus mu je rekel:" Pojdi, nečisti duh, iz tega človeka!"

Kamena, bakrena, bronasta in železna doba, predtem in potem pa kaj?

Lesena doba? Uporabo lesa vrli izkopaninoslovci zanemarjajo, ker ni ostankov. Zaradi tega ne vemo ničesar o vojskah, ki so šle nad sosednja plemena ne le s pestmi, zobmi in kamni, ampak tudi s kiji in koli, in so svojim alfa samcem priborile nekajštevilna lesena kraljestva.

Koščena doba? Kosti so služile za orodje in okrasje, lobanje verjetno tudi za posode in brez dvoma je kak skupni prednik vseh danes živečih ljudi svojemu bratu z golenico razbil betico. A kosti se drži patina mrtvih, zato bi bilo neokusno po njih imenovati človeške dobe, in to kljub temu da so k preživetju ljudi prispevale neprimerno več kot kamnite, bronaste, bakrene in železne konice, rezila, posode in okraski.

Sčasoma se bom morda le »streznila« in prenehala hrepeneti po svojih dosežkih, saj je to morda le želja po dokazovanju, želja po otipljivih dokazih moje tako imenovane vrednosti. Ampak sedaj še nisem tako daleč, sem šele v začetniškem odvajanju od odvisnosti od te težnje.

S tem sicer nikakor ne preziram, omalovažujem ali podcenjujem teh tako imenovanih otipljivih, deloma preverljivih in izmerjlivih rezultatov človeške dejavnosti, prizadevanj in nenazadnje ukvarjanja z razvijanjem in negovanjem samo njemu lastnih talentov...

Svet ni tisto, kar mislimo da je! Mi nismo tisto, kar mislimo da smo!!

Kdo smo?

Človek je duhovno bitje, energija; ni samo fizično telo!
Energija je večna ( ne moremo jo uničiti, samo pretvarja se lahko iz ene oblike v drugo), duhovno bitje je večno.
Čas je da se zavemo, da smo mi ta bitja. To je sicer v nasprotju z vsem kar nam govorijo in nas prepričujejo, vendar kljub temu drži.
Duhovna bitja živijo v svetu ljubezni, radosti in miru.
Vodi jih intuicija.
Ustvarijo karkoli potrebujejo.
Ne poznajo strahu, skrbi, jeze, žalosti in pohlepa.

To je za vse, ki uživate v svojih kavicah. Raziskava je pokazala, da starejši ljudje, ki pijejo kavo (tudi brez kofeina)lahko živijo dlje, vendar se morajo odreči drugih navadam, ki jim ponavadi pritičejo.

Poleg vode je kava najbolj popularna pijača na svetu. Vsak dan po svetu spijejo 2,25 miljard skodelic tega opojnega napitka. Zaradi kofeina so je drži slab sloves, vendar je polna antioksidantov in bioaktivnih snovi. Povezana je tudi z zmanjšanjem depresije in spreminjanjem ravni estrogena pri ženskah.

Biti starš zagotovo ni lahko. Še posebej zato, ker si nas večina staršev želi najboljše za svoje otroke. Toda kako vedeti, kaj otrok v resnici potrebuje? Kako vedeti, kaj resnično podpira otrokov razvoj? Ob vsej poplavi najrazličnejših informacij , ki jih dobimo bolj kot ne nekako mimo našega kritičnega uma in prepolnih urnikih, se je težko zavestno odločiti, kaj je najboljše za našega otroka.

Za zavestno presojanje in odločanje je namreč potrebna naša polna pozornost, naš čas in energija, ki pa jih investiramo v glavnem v službo, materialno blagostanje in družbeno mrežo, otroke pa vzgajamo po splošno sprejetih smernicah, ker pač 'to' tako je.

Otok Sal

Nemir v meni se je stopnjeval, ko smo (januarja 2006) po šesturnem letu iz italijanskega Bergama pristali na edinem mednarodnem letališču na Zelenortskih otokih, na otoku Sal. Objel nas je topel pasatni veter s svojim značilnim, vznemirljivim vonjem, ki v dolgem sušnem obdobju neprestano piha iz Sahare. Najbližja od tod je Afriška celina - obala Senegala, daleč na severu se nahajajo Kanarski otoki, na vse ostale strani pa se penijo valovi Atlantika. Povem vam, to je noro!

Doma naju je s sopotnico Natalijo mučilo vprašanje, kam pobegniti iz te dolge in mrzle zime? Vsekakor nekam, kjer večno traja poletje, nekam, kjer ni naglice in depresije razvitega sveta, nekam, kjer so ljudje prijazni in še imajo čas za druženje. Pobegniti nekam, kjer velja pravilo »maybe tomorrow«!