Dviganje težkih predmetov in izmensko delo, vse to vpliva na plodnost žensk.
Ameriški raziskovalci so ugotovili, da bodo ženske, ki se zdravijo zaradi neplodnosti, še težje zanosile, če bodo dvigovale ali potiskale težke predmete. Podobno povezavo so strokovanjaki harvardske univerze ugotovili tudi pri tistih ženskah, ki ponoči hodijo v službo.

"Naše raziskave kažejo, da bi se morale ženske, ki nameravajo zanositi, še kako zavedati morebitnih negativnih učinkov nočnih izmen, pa tudi tega, da dvigovanje težkih predmetov vpliva na njihovo reporduktivno zdravje," je dejala vodilna raziskovalka Lidia Minguez Alarcon.

Otrok je prejšnji teden doma poročal, kaj jih je učila (…). Pogovarjali so se o aktualnih dogodkih, tudi o pretepu onega fanta do smrti in kaznovanju. Mladež se je v tem primeru zavzela za dosmrtno ječo ali smrtno kazen kot edino pravično za tako hudo dejanje, ko nekdo zaradi objestnosti storilca, izgubi življenje, obenem pa je bila kritična do obstoječega milega sistema kaznovanja, v katerem jo storilci najhujših kaznivih dejanj odnesejo z nekajletnimi zapornimi kaznimi, pogojnimi izpusti in podobno, kar ne odraža teže storjenega dejanja, učiteljica pa jim je dopovedovala, da je potrebno v obstoječi sistem zaupati, sodbe spoštovati, jih jemati kot pravične in verjeti, da je tako, kot je, že prav. Ker sem pravnica, sem seveda morala doma vse to korigirati.

In sicer: Sistema (konkretno pravnega) ne smemo jemati kot nekaj statičnega, samoumevnega, nekaj za vselej danega. Če ga doživljamo kot nepravičnega, moramo o njem razmišljati, zlasti s spraševanjem, kako bi lahko bil boljši, pravičnejši, zakaj je tak, kot je, in s kakšnimi mehanizmi deluje.

Psihologinja in terapevtka za pare Alexandra Solomon o stavkih, ki so za vašo zvezo lahko usodni.
Ljubosumje, družinske ali finančne težave ... Razlogov za spor med pari je veliko, zveze in zakoni pa se lahko končajo tudi zaradi besed, ki jih partnerji v jezi izustijo. Psihologinja in terapevtka za pare Alexandra Solomon je izpostavila tri primere.

1. Če bi me ljubil, bi …
Na ta stavek vaš partner nikoli ne bo mogel najti primernega odgovora. Solomonova zato svetuje, da ga malce omilite. Poskusite z: "Ne razumem, zakaj se tega tako braniš. Me ne ljubiš dovolj? Vsaj tako to razumem jaz.“ Tako boste odprli pot diskusiji in partnerju omogočili, da vam razloži svoje stališče.

Oporni skelet civilizacije
Na prvi pogled se zdi, da je strah oporni skelet civilizacije. Na vseh ravneh človekovega delovanja je namreč vgrajen v družbene mehanizme in institucije, ki podpirajo družbo. Strah nam­reč sili v aktivnost. Zaradi strahu človeštvo izgublja ogromno ener­gije in opravlja naloge, ki so popolnoma nepotrebne. Razvite družbe so postale hiperaktivne, to pa jim še malo ni v korist. Ljudje, ki so prepojeni s strahom, nimajo časa za nič drugega.

Strah usmeri pozornost širše družbe v zaželeno smer, poenoti njihov interes in jih aktivira za doseganje skupnih ciljev. Zato je pomembno najti sovražnika, pa čeprav izmišljenega. Države se iz strahu pred različnimi nevarnostmi, povezanimi z zunanjo ali notranjo grožnjo, zavarujejo z različnimi mehanizmi.

Človek lahko gleda po televiziji kako drugi potujejo in se mu v sebi dozdeva, da bi bil popolnoma srečen, če bi nekega dne to doživel.

Nekega dne pride do tega in se mu lahko zgodi, da bi ga osrečilo čisto nekaj drugega.

To se mu zgodi ker ne pozna potrebe resnične biti.

Lahko pa ima tudi v sebi stalno srečo radost in veselje kot stalnico, in če je lahkomiseln vse to zaradi napačnega neosveščenega dejanja zgubi in močno trpi.

Živimo v časih, ki so iz dneva v dan bolj negotovi. Že vremenske napovedi za več kot tri dni so nezanesljive, politične še toliko bolj.

Te novice boste brali, ko bodo ameriške volitve tik pred vrati, ruska flota bo že v Sredozemlju. Po Rusiji, Romuniji, Bolgariji in baltiških državah že nameščajo jedrske bojne glave. Begunci, migranti, povratniki iz vojn, plačanci … vse bolj pritiskajo na evropske meje. Svetovni voditelji so že zdavnaj pozabili na oliko, tudi dialogi v svetovnih organizacijah čedalje bolj spominjajo na pričkanje po tržnicah.

Zgodil se je dogodek. Ne v smislu, o katerem govori Alain Badiou, kajpak, saj bi bilo to preveč radikalno, zlasti za te kraje, pa vendar ga je vredno omeniti. Vreden je celo komentarja in kritične misli, saj ravno ni dogodek v filozofskem pomenu besede, ampak je zgolj simulacija dogodka, kar je še en prispevek h kapitalistični blaznosti, je neuspelo srečanje, ki je odveč prav kot neuspelo, in je čista izguba časa, čeprav je čas tudi denar, kot pravijo.

Pa tudi zato, ker je vse skupaj neka gospa zelo jedrnato komentirala takole: Sicer pa je vredno pogledati celotno oddajo Cerar in mladi, ker je vse skupaj zelo perverzna groteska.

Raziskava strokovnjakov z Michigan State University ugotavlja, da so velike razlike med otroci, ki mislijo, da je pamet nekaj fiksnega in med tistimi, ki so mnenja, da lahko raste. 
Otroci, ki so prepričani, da pamet lahko raste, posvečajo več pozornosti svojim napakam in se iz njih veliko naučijo. To so strokovnjaki ugotovili z meritvami možganskih valov pri otrocih.

Raziskava kaže na to, da bi morali tako starši kot učitelji otroke spodbujati, da več pozornosti namenijo svojim napakam in se tako iz njih učijo. Slabo pa je, če napake kar spregledamo ali jih poskušamo zakriti.

Največja moč žensk se nahaja v njihovem prirojenem materinstvu, v njihovi ustvarjalni moči, ki daje življenje. In ta moč lahko pomaga ženskam izpeljati mnogo silnejše spremembe v družbi, kot bi jih kdajkoli lahko dosegli moški.

Dejansko ženske ali njenih prirojenih lastnosti materinstva – lastnosti kot so ljubezen, sočutje in potrpežljivost, ne more ovirati nobena zunanja sila. Ona in samo ona je tista, ki se mora prebuditi. Njen um je edina resnična ovira, ki preprečuje, da bi se to zgodilo.

Obe plati medalje
Zaradi strahu počnemo stvari, ki jih sicer nikoli ne bi počeli: svojo življenjsko energijo usmerjamo v aktivnosti, ki niso ne le nekoristne, temveč uničujejo nas sa­me, sočloveka, naravo in okolje ter prinašajo smrt. Zaradi strahu je človek pripra­vljen storiti praktično vse, vključno z jema­njem tujega ali lastnega življenja; to pa so dejanja, ki jih ni več mogoče popraviti.

A vsaka stvar ima tudi svojo dobro plat. Napačno bi bilo trditi, da strah izključno negativno vpliva na razvoj civilizacije, saj je prispeval k hitrejšemu evolutivnemu raz­voju in omogočil ali pospešil tudi nekatera odkritja, ki so člo­veštvu v prid. V pradavnini je strah pospešil razvoj miselnih potencialov, prazgodovinskemu človeku je pomagal do večje iznajdljivosti in zanesljivejšega preživetja. Skozi vso svetovno zgo­dovino je različna ljudstva – predvsem v vojni - spodbujal k ustvarjanju nekaterih velikih dosežkov; takšen izum je denimo radar.

Piše: Uroš Brumen v novi Hani www.revija-hana.com

»Tisto, kar čutimo – bije, tisto, kar čutimo – prepoznamo, tisto, kar čutimo – nas objame, tisto, kar čutimo – nas poljubi, tisto, kar čutimo – nas tolaži in tisto, kar čutimo – nas poboža … Tisto, kar imamo radi – je človek.« Vedno se nekako na prvem mestu pojavi vprašanje: Kje je začetek in kje je konec bivanja? Ali je začetek res tam, kjer se vse začne? Ali pa je konec le začetek oziroma neka nova priložnost, da se lahko v popolnosti izrazimo.

Človek ni le tisto, kar vidimo, človek je v resnici in zares nekaj več. To sem nekako občutil na lastni koži. Takrat, ko sem sredi meditacije, nekega lepega sončnega jutra, ko so od daleč dišali cvetovi češenj in brstele sveže pomladne trave, prvič tudi na svoji zavedni ravni občutil, kako sem svobodno poletel tja navzgor. Tja nekam, v neke druge razsežnosti.

Še več zadovoljstva za dan žena

Vabimo vas na 13. sejem Altermed

Zdrav način življenja, zdravilstvo, zeliščarstvo, zdrava prehrana, naravna kozmetika in okolju prijazno bivanje.

Na celjskem sejmu od 10-12 marca 2017.

Sejem ALTERMED skupaj s sejmoma FLORA in POROKA oblikuje spomladanski sejemski trojček. Čez vikend se sejmom pridružita še čebelarska dneva ApiSlovenija, ki na sejmišče pripeljeta več tisoč domačih in tujih čebelarjev.

Vsak na svoji poti, vsak svoj kreator, vsak skrbnik sebe. Postavlja se tudi vprašanje ali mi živimo življenje ali življenje živi nas. Kakšno vlogo igramo v tem življenju? Kakšna je naša naloga v tem življenju? Ali sploh smo na pravi poti?

Močna filozofska, vseživljenjska vprašanja, o katerih se lahko in zmore spraševati le malokdo. Kje pa najdemo čas za vsa vprašanja, v svojem že tako prezapolnjenjemu urniku. Treba je poskrbeti za osnovne življenjske potrebe. Sama nisem odgovorna samo zase, ampak moram poskrbeti še za celo kopico drugih ljudi, ki so odvisni od mene. Kaj pa kmetje?

Nekateri ljudje hvalijo ali se zahvalijo za vse, kar jim prihaja nasproti. Pa naj bo odsev še tako zamegljen, uspe jim odkriti pajčolan izpod katerega se blešči drugačna resnica. To so alkimisti, ki jim »slabo« ne predstavlja več ovir, temveč ravno nasprotno. Toda nasprotje je včasih sila nepredvidljivo. Zamajejo se ti tla pod nogami, ko vidiš vse te sence ob svoji strani, bi lahko rekla.To so alkimisti drugačne sorte od teh, ki vidijo pravo resnico.

Vzporedno z njimi se ne da, vmes se pa loviš kakor kužek, ki išče sled za svojim gospodarjem. Lahko ti podtaknejo kakšno slabo vest, tudi krivda jim gre dobro od rok. Iskati krivine ali sredino te zagotovo naučijo. Prav najboljši učitelji so, čeprav ti lahko zelo dosledno parajo živce. Vsekakor tako dolgo dokler si povsem ne zaupaš in ne zapadeš več pod noben vpliv.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih www.misteriji.si

Violinist Miha Pogačnik zaigra in prekine, pa spet zaigra in prekine, pa zaigra in prekine …
Miha Pogačnik je virtuoz. Violinist. Že četrt stoletja je tudi kulturni ambasador Slovenije. Razvil je samosvojo metodo, da iz vodilnih v podjetjih, s katerimi dela, povzdigne ustvarjalnega genija in preuredi podjetje. Pomagajo mu Bach, Mozart in drugi klasiki. Že več desetletij preureja poslovanje z glasbo.

Vodilne ljudi podjetja posede v orkester in na violino igra po svoji metodi prekinjenega igranja; svoje igranje in igranje orkestra premišljeno ustavlja. Vmes navdihnjeno razlaga, improvizirano riše tisto, kar med prekinjenim igranjem govori; vse to vodi njegova nebrzdana navdihnjena energija. Pravi, da je vzdušje tako enkratno, da vodilni ljudje tega ne pozabijo naslednjih deset let.

Mi ljudje smo dvojna bitja in živimo dvojno življenje. Razlika je samo v tem, da se tega eni zavedajo drugi pa ne. Zunanji-zemeljski človek v svojem zunanjem svetu ni tisti, ki pridobiva izkušnje in o katerem je govora v duhovnih vodah, temveč notranji, duhovni človek v duhovnem svetu.

Pravi duhovni »sistemi« niso tvorbe uma naravnega-zemeljskega človeka. To so izkušnje notranjega, duhovnega človeka, ki v našem zunanjem naravnem človeku navadno spi – je nedejaven. Če pa se prebudi, pomeni, da se zaveda samega sebe. Zveda se, da je duh iz duha, misel iz mišljenja Boga, duha. Zave se lastne strukture in lastnih moči, ki so tudi strukture in moči duha, ki prežema svet. Zave se resnice.

Strah je eden izmed največjih problemov človeka. Spremlja nas vsepovsod in venomer ter deluje na nas s svojo uniče­valno močjo. Postal je samoumevna sestavina življe­nja. Pohablja nas, otopeva in slabi, a ga kljub temu obrav­navamo blagohotno, tolerantno in prizanesljivo ter brez pomislekov plačujemo njegov davek. Nad njego­vimi učinki in po­sledicami se velja krepko zamisliti.

Najbolj nevarno je dejstvo, da strahu sploh ne dojemamo kot problem, s katerim se je treba spopadati kot z vsakim drugim. Obrav­navamo ga namreč kot sestavni del našega življenja in nekaj povsem običajnega, kot senco, ki nas spremlja na vsa­kem koraku in se ji ne moremo izogniti. Ker korenini v psihi in se udejanja skozi miselne procese, mu je težko priti blizu, saj niti psihe niti miselnih mehanizmov ne poznamo dobro.

Milijone let nazaj je narava ustvarila človeka.
Ustvarila nas je z namenom, da ji pomagamo oplemenititi
prostor za sobivanje vseh in vsega na zemlji.
Prostor, ki je dom vsem ljudem, živalim, rastlinam in mineralom.

Človek je najvišje razvito bitje na zemlji.
Naša odgovornost za skupen razvoj je s tem največja,
zato je izredno pomembno, da se zavedamo, kdo smo in zakaj smo tu.
Od tega védenja in spoznanja je namreč odvisno, kakšno je naše življenje.

Priljubljeni spomladanski sejmi z najdaljšo tradicijo v Sloveniji letos od 10. do 12. marca

Pomladne novice za vrt, dom, srečo in zdravje - Priljubljeni spomladanski sejmi z najdaljšo tradicijo v Sloveniji letos od 10. do 12. marca

Ljubitelji urejenega vrta in doma, vrtičkarji in sadjarji - ljubiteljski in profesionalni -, pa tudi vsi, ki se pripravljajo na svoj popolni poročni dan, ali se zavedajo pomena lastne skrbi za svoje zdravje, bodo od 10. do 12. marca 2017 obiskali celjsko sejmišče.

Na sejmih Flora, Poroka, Altermed ter največjem srečanju čebelarjev v Evropi ApiSlovenija se bo letos predstavilo več kot 420 razstavljavcev iz Slovenije in tujine. Sejme bo mogoče vse tri dni obiskati med 9. in 18. uro, v Celjskem sejmu pa vabijo obiskovalce, da si dnevni program dogajanja, ki pomembno sooblikuje sejme, pred obiskom ogledajo na www.ce-sejem.si.

Piše: Anja Jurko v Vivi www.viva.si

Zadostne in pravilne higiene najbolj intimnih predelov ne gre podcenjevati, na kar moramo biti ženske še posebno pozorne med mesečnim perilom, saj tako najobčutljivejše predele obvarujemo pred neljubimi nevšečnostmi. 

Intimni predeli se ščitijo pred okužbami z nizko vrednostjo pH vaginalne flore. Nizek pH zavira razvoj škodljivih bakterij in glivic, saj v kislem okolju težko preživijo. Toda če se ravnovesje te naravne zaščite poruši, utegne priti do draženja in okužb. Tovrstne težave lahko preprečimo z nekaj preprostimi ukrepi.

Starejši otroci dosegajo boljše rezultate kot njihovi bratje oziroma sestre.
Da so prvorojeni otroci bolj uspešni od svojih bratov in sester, je pokazala raziskava strokovnjakov z Univerze v Edinburgu, kjer so spremljali razvoj pet tisoč otrok, od prvega pa vse tja do14. tega leta starosti..

Kot so zapisali v reviji Journal of Human Resources,  je vzrok v tem, da so ti otroci v zgodnjih letih prejeli več duševne stimulacije s strani staršev, da dosegajo boljše rezultate na kognitivnem področju, pa so ugotovili na osnovi preverjanja kako napredujejo v govoru, branju in risanju.

Egove zvijače
Ob razumevanju njegovega vpliva na dušo lažni jaz uzremo v novi luči. On je ovira na poti do harmoničnega, z zakoni vesolja usklajenega, z lučjo ljubezni obsijanega življenja. Ko se lotimo osvobajanja iz zasužnjenosti z njim nam je v pomoč poznavanje njegovih trikov in mehanizmov delovanja, ki smo jih deloma že osvetlili. A njegova premetenost nam povzroča veliko težav.

Ta se med drugim kaže v tem, da skuša sebe prikazati kot nujno, pozitivno sestavino zavesti. Ustvaril je mit, usklajen z zakonom polarnosti, da obstajata dva dela ega – višji in nižji jaz. Višji naj bi bil dober, vodeč nas k Izvoru, nižjega pa naj bi transformirali s »kultiviranjem«. A to seveda ne drži. Ego, tako višji kot nižji, temelji na lažnih temeljih. Treba se je izviti iz njegovih klešč.