NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 
Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.

Vpiši se ali pošlji email na: soncna@pozitivke.net.
Več o sončni pošti >>
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 20.000 bralcev.

 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 NOVO PRI NAS  

ČLANKI

2 novi Članki v zadnjih 24 urah

KOMENTARJI BRALCEV
zadnja 2 dni

  • Razodevanje Zlate...
  • Ponovno se bodo v...
  • Biti svoboden [+3]
  • Ali je eksistenci...

  • TRACKBACKS zadnja 2 dni

    Ni novih trackback komentarjev

    POVEZAVE zadnja 2 tedna

    Ni nedavnih novih povezav

     Aktualno  


     Mesečni koledar  
    Dogodki te strani

    sreda 25-okt
  • Skupina za pomoč mladostnicam in mladostnikom
  • Bemumast!

  • četrtek 26-okt
  • Andrej Hrausky: Šentjakobski trg, cerkev sv. Flori

  • petek 27-okt
  • Spoznajmo slovenski jezik

  • sobota 28-okt
  • Ustvarjalne delavnice: Mali levček

  • nedelja 29-okt
  • Vodni detektiv - poplave

  • ponedeljek 30-okt
  • Krompirjeva turistična tržnica

  • torek 31-okt
  • Na HelloVino v Svečino

  • nedelja 05-nov
  • Koncert Songs of the Soul, glasba Maestra Šri Činmoja, Vstop prost

  • sobota 11-nov
  • Tečaj shiatsu terapije - začetni

  • sreda 15-nov
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Iluzija uma - Strast   
    nedelja, 11. junij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Zaradi lastnih izkušenj in opazovanja ljudi in sveta okoli sebe, sem se tokrat odločila pisati o strahu, ki je res velik problem, dandanes vse večji. Verjetno se boste tudi sami strinjali, da, na žalost, večina ljudi, večino časa, živi v stanju strahu. Dejstvo je, da strah doživljamo prav vsi, eni bolj, drugi manj intenzivno, odvisno spet od situacij.

    Strah nam povzroča nešteto nevšečnosti, ki se jih morda sploh ne zavedamo, v vsakem primeru pa nas zelo omejuje. Strah je, poleg ljubezni, naše najmočnejše čustvo. Dotika se vsega kar razbiramo iz okolice, vsega kar mislimo, kar govorimo in kar delamo. Vpleten je v naše izbire in odločitve, v vse naše reakcije in odzive. Vse izkušnje, ki jih doživljamo, pa lahko pridejo samo iz dveh naslovov, našega stanja ljubezni ali našega stanja strahu.

    »Edina stvar, ki se jo moramo res bati, je strah sam.« 
    Franklin Roosevelt

    V naše strahove se moramo zazreti in ugotoviti kaj strah sploh je, česa se bojimo in kako to vpliva na naše izbire in odločitve, na naše življenje, za katerega smo sami odgovorni.

    Odgovornost… , ta povzroči enega od osnovnih strahov. Biti odgovoren za vse kar izrečeš, za vse kar počneš, za vse kar ustvariš, za vse kar si. Zato je tako pomembno, da delamo na strahu, ga pozdravimo in ga preobrazimo.Če preobrazimo oz. spremenimo strah, lahko spremenimo svoj in zunanji svet. 

    Poglejmo najprej česa se bojimo. Najprej bi lahko bil strah pred samim življenjem in vsem kar sodi zraven. Bojimo se živeti, ker se bojimo umreti. Naš prav gotovo največji strah je, strah pred smrtjo. Dokončnostjo minljivosti nas samih in naših najbližjih. Če te ni strah umreti, te ni strah živeti. Ampak kako naj te ne bo strah umreti? Pravijo, da te umreti ni strah, če veš, kaj smrt sploh je in ko to veš, razumeš, kaj pomeni živeti  

    Kaj bi torej lahko bila definicija strahu? 

    Strah nas lahko napade do te mere, da nas skoraj paralizira. Vsi smo že kdaj to doživeli, nekateri večkrat, kot bi to hoteli priznati. Poskušajmo se vživeti v to čustvo in se vprašajmo, kaj je tisto kar rabimo in ali je mogoče, da 'tega' sploh ne potrebujemo? Kaj bi se zgodilo, če 'tega' ne dobimo ali dosežemo? Kaj, če 'tega' ne bomo nikoli doživeli ali sploh ne moremo doživeti? Ali gremo brez 'tega' lahko naprej?

    Lahko bi rekli, da se strah manifestira na dva načina. Najprej kot ideja, da ne bomo dobili tistega, kar potrebujemo, in nato, da bomo tisto kar potrebujemo ali že imamo, izgubili. To se v našem življenju največkrat odraža ravno v medosebnih odnosih. Seveda se vse bolj odraža tudi v drugih, zelo močnih strahovih, recimo, glede službe, glede denarja, glede zdravja, glede statusa, glede 'kaj bodo rekli ljudje'…, da ne govorim o tistih bolj zakoreninjenih, strah pred višino ali temo ali letenjem… ali celo fobijah npr. pred pajki, kačami, miškami…toliko strahu, strah je povsod okoli nas. 

    Ne! »Strah je znotraj votel, zunaj ga pa nič ni.«, kot pravi že pregovor.

    V resnici je samo v nas, v našem umu, v naših mislih, ki povzročajo to čustvo.

    Res najbolj pogosto pa se strahovi pojavljajo ravno v naših, takšnih in drugačnih, medsebojnih odnosih, kamor spadajo tudi tisti, najbolj delikatni, romantični odnosi. Na tem področju smo pravi mojstri. Najprej se bojimo, da nas nihče ne bo imel rad, in ko to dobimo in nas ima nekdo rad, se zopet bojimo, da bomo to izgubili.

    Če bi se res naučili zazreti vase, kdo sploh smo in se zavedati, da ne potrebujemo ljubezni drugega, da bi lahko izkusili kdo in kaj pravzaprav smo, da bi izkusili radost, ravnodušno vedrino, srečo in mir. Vsakič, ko mislimo, da izpolnitev občutenja radostiprihaja od nekje ali nekoga od zunaj, nas lahko preplavi strah. Ko pa nam je jasno, daizvor naše radosti ne obstaja zunaj nas, pač pa je v nas, je del nas, takrat naš strah izgine. Ironija tega pa je, da na ta način postanemo bolj zanimivi in bolj nase privlačimo druge ljudi. 

    Vse nas privlačijo ljudje,  ki so močni in trdni… ne arogantni, temveč zavestni, ki prebivajo globoko v sebi. Nihče ne mara biti 'potrebovan', ker, če ti mene tako močno potrebuješ, se lahko bojim, da ne bom mogel izpolniti tvojih pričakovanj in me boš zapustil. Zato ljudje, ki se predstavljajo svetu kot mirni, radostni, vedri in nasploh srečni, so v resnici ljudje, ki razumejo, da vse to prihaja iz njih. To isto nam govorijo vsi duhovni učitelji, vse duhovne knjige. To isto znanje je že iz časa vedske dobe in ga uči tudi Djotiš.

    Ta izkušnja je dosegljiva vsem. Lahko jo najdemo, lahko jo dosežemo. Pravzaprav je to naše duhovno potovanje, to je pot do naše transformacije, to je pot do stanja brez strahu.

    Obstaja odličen akronim za strah, ki prihaja iz angleščine. F.E.A.R. – Feeling ExcitedAnd Ready, kar naj bi v prevodu pomenilo -  strah je 'počutiti se vzneseno in pripravljen'. Z drugimi besedami, 'poimenuj svoje strahove avantura'. 
    Kakšna zanimiva misel. 

    V razmislek. Karkoli se že bojimo, česarkoli nas je strah, sprevidimo, da:

    • Ni resnično, vse si izmišljujemo!
    • Če se stvar, ki se jo bojimo res zgodi, bomo jutri še vedno tukaj in bo čisto vseeno.
    • Razen, če jutri ne bomo več tukaj, kar pomeni, da je tako ali tako vseeno.
    • Če lahko svoje strahove imenuješ avantura, boš vnesel energijo, ki bo pozdravila strah, energijo vzhičenosti, razburjenosti, energijo biti navdihnjen nad življenjem samim.
    Še malo več obrazložitve.

    Ljubezen ni nasprotje strahu, ljubezen je vse kar je, je svetloba, je eno z vsem in strah je tudi  del tega vsega. Strah ni samo slab, lahko je tudi pozitiven.  Nudi nam pravo mero adrenalina, da se v nevarnostih lahko odzovemo in odreagiramo ali zbežimo. Kljub temu pa je osnova strahu naša predpostavka, da zagotovo vemo, kaj je najboljše za nas in druge. To je seveda popoln nesmisel. Kdo sploh ve kakšne izkušnje moramo doživeti in na kateri točki razvoja sploh smo. A naš EGO rad verjame, da to ve in če ne dobi svoje, nas naredi prestrašene.

    Poglejmo zdaj, kako bi strah lahko preobrazili v pozitivno čustvo.

    Čustvo strahu občutimo v sebi, kot neke trzljaje, kot energijo. Preplavi celotno naše telo in to energijo oddajamo. In kot pravi zakon privlačnosti, 'enako privlači enako', zato s tem privlačimo strah v naše življenje. Če nas je strah bolezni, zbolimo; če nas je strah, da bomo izgubili partnerja, ga bomo izgubili; če nas je strah, da bomo izgubili službo, jo bomo izgubili itd. Strah je lahko res zelo močno, negativno čustvo, ki nas hromi in drži na mestu.

    Lahko pa pogledamo iz duhovne plati in obrnemo strah sebi v prid, da bo delal za nas, ne proti nam. Najprej se usedemo v miren prostor, se umirimo in začnemo opazovati strah v sebi. Zavedajmo se ga. Prevzeti moramo odgovornost za te občutke, moramo jih posedovati brez sodbe ali želje po določenem rezultatu. Zapremo oči in raziskujemo, kje v telesu občutimo strah? V našem trebuhu, naših ramenih, našem vratu?  In kako zgleda? Kakšne oblike je? Ali je kakšne barve? To delamo brez vnaprejšnjih zaključkov, par minut, samo opazujemo. Potem naredimo globok vdih in izdihnemo direktno v strah, da ga naredimo še večjega. Ne bojimo se ga več, zdaj je naš. Naredimo ga velikega, ker vemo, da tisto čemur posvečamo pozornost, raste. Naslednji korak pa je, da preplavimo ta strah z vso ljubeznijo, ki jo premoremo. Nekaj minut tako pošiljamo v svojo notranjost ljubezen, kar pomeni ljubezen do svojega telesa in ljubezen celo do občutka strahu, ki se ga zdaj zavedamo, ki je v nas. 

    Ljubezen je čustvo, ki širi in lahko odplavi tega podnajemnika, ki nam povzroča neprijetne občutke. 

    Iz druge perspektive pa lahko strah preobrazimo v navdušenje.

    Telesni občutki, ki jih občutimo pri strahu, so identični telesnim občutkom-vibracijam-energiji, ki jo občutimo v stanju navdušenja. Zato se naš um odloča ali bo doživljal 'ja, prosim!' ali 'ne, hvala.' izkušnje v življenju. V katerokoli smer se odzovemo, še vedno je energija ista. 

    Tipični oris tega bi lahko bila vožnja z vlakcem smrti. To lahko zelo osebno potrdim, saj je bila to moja izkušnja. S sinom greš na to reč, ker gredo tudi vsi drugi nekako brez strahu in da ne izpadeš boječa mama pred lastnim sinom. In to je najbolj grozen občutek, kar jih je lahko. Strah me ne samo paralizira, temveč okamni. Ko požene g-i ne vem kakšne moči, mislim, da mi bo razneslo srce in  najhujše se šele začne. Kričim, mižim in delam take pošastne grimase, da me lastna mama nebi prepoznala. Predvsem pa me je neznosno strah. 

    Moj sin zraven mene pa neizmerno uživa, vriska, se smeji in mi ves navdušen vpije»mami, poguma maš dost, sam strahu se moraš znebit, odpri oči«, ….'odpriiiii očiiiii' odmeva….in sem jih. 

    In kom sem lahko videla kaj se dogaja, kje sploh sem, kakšna je okolica, sem kmalu ugotovila, da sem čisto varna. Občutki pa so se začeli spreminjati iz občutkov strahov v občutke navdušenja. Prepustila sem se toku in 'uau!', bilo je neverjetno, bilo je super. Vriskala sem in pela na ves glas – zraven je namreč bučno igrala glasba, meni zelo ljubih, Aerosmith-ov.

    In tako sem transformirala svoj takratni strah. Seveda sva s sinom potem šla še najmanj sedemkrat. In spominska fotografija. Tam, kjer te, na prvi vtis, slikajo ob najbolj nemogočem doživetju, je na koncu, kot nenavadno prijetno doživetje, ti pa si na fotografiji lep in nasmejan. 

    Čudno… in tako naj bi to delovalo pri vseh stvareh.

    Občutki navdušenja, razburjenja… Ko to vdihneš v sebe, lahko svoj strah poimenuješ avantura, ob kateri bomo občutili radostno in vzneseno vibracijo. Če imamo te občutke radi in jih sprejemamo, bo strah izpolnil svoj pravi namen in nas bo popeljal dalje, novim izzivom in izkušnjam naproti. Lahko nas odpelje iz cone ugodja, vendar se življenje začne šele, ko se cona ugodja konča. Življenje se stalno spreminja. Upiranje spremembam, nam prinaša strah. 

    Najboljši način, da premagaš strah je, da se z njim soočiš.

    Najbolje, da premagaš strah je, da zamenjaš neprijetne občutke z občutki avanture, navdušenja in vzhičenja. Torej, namesto, da se borimo proti strahu, ga raje objemimo in obrnimo v našo korist in s tem našo rast. 

    S svetlobo in ljubeznijo, Mely
    Vir: www.mychi.si/

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.mychi.si/
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Osebna rast in odnosi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Strah-Izkusnje-Opazovanje-Zavedanje

    No trackback comments for this entry.
    Iluzija uma - Strast | 2 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Iluzija uma - Strast

    Prispeval/a: Nan dne nedelja, 11. junij 2017 @ 10:18 CEST

    prestraši svoj strah, ali ga zaujčkaj :)


    Iluzija uma - Strast

    Prispeval/a: Nan dne nedelja, 11. junij 2017 @ 10:46 CEST


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2017 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,26 seconds