Dogodek se je pripetil pred nekaj leti nekje jeseni, ko sem se proti večeru s hčerko peljala domov od obiska pri materi. V križišču sem zavijala proti domu, ko sem nenadoma zagledala starejšega gospoda manjše postave, s klobukom, ki mu je delno zakrival obraz. Stal je na robu ceste v križišču in štopal. Jaz, ki štoparjev zaradi slabih izkušenj iz mladosti ne pobiram, sem se kar naenkrat ustavila, odprla vrata avta in vprašala, kako mu lahko pomagam.

Brez besed se je na hitro vsedel na zadnji sedež mojega avta. Izgledal je ves premražen. Vprašala sem ga, od kod prihaja. Bil je sicer redkobeseden, a mi je povedal, da je prispel že dopoldan v naše kraje, seveda s štopom ter nato nadaljeval pot na Hrvaško, kamor je šel po zdravila za svojo bolno in ostarelo ženo, ker jih pri nas v lekarni ni bilo mogoče dobiti. Vrnil se je ravno tako s štopom in sedaj bi rad šel domov.

Nezadovoljstvu je prav, da ne dovolimo, da požene korenine v našem bitju. Kajti če mu dovolimo da zrase, požene v močno drevo, ki nam vlada. Ohromi nas, ter napravi ravnodušne, da ne moremo narediti nič, ali pa prav malo.

In samo to, so tiste temne sile, za katere mislimo, da nas napadajo od zunaj. Resnično ozaveščenemu radostnemu človeku ne morejo nič, ker jim ne daje zatočišča. Mnogokrat mislimo, da je resnična radost veseljačenje.

Vendar veseljačenje je kot napoj pozabe, h kateremu se zatekamo, da bi pozabili naše nezadovoljstvo in probleme, ali jih prikrili.

Za hujšanje je zdrava prebava ključnega pomena. Kako jo pospešiti, da bomo telesu pomagali izločiti nezdrave snovi in topiti maščobe?

Običajen obrok se prebavlja približno dve uri v želodcu, nato pa še štiri do šest ur v črevesju, da se izločijo vse hranilne snovi. Hrana spodbudi nekatere hormone, ki sporočijo možganom, da smo siti. Večji ko je delež maščob v našem obroku in obilnejši ko je obrok, počasneje gre hrana skozi želodec in več časa porabijo možgani, da dobijo sporočilo o naši sitosti.

Rumi pravi takole: »Tvoja naloga ni iskanje ljubezni, temveč odpravljanje vseh ovir, ki si jih v sebi postavil pred Njo.«

Vsak od nas ima strahove. Eni več, drugi manj. Navadno se pojavijo takrat, ko je po naši oceni, nekaj, kar nam je pri srcu, ogroženo. 

Nič novega vam ne bom povedala. Kar poglejte vase, ko ste se zaljubili. Takoj se vam je pojavilo cel kup vprašanj: ali bo šel, ali bo bolelo, kaj pa če, ali me ima rad-a, mi bo zvest-a… Kot da so se na vašem semaforju prižgale vse luči. Sprožijo se strah pred zavrnitvijo in zapuščanjem, negotovostjo, prepuščanjem, izkazovanjem ranljivosti, neuspehom, prešuštvom… 

Vsi, ki nam je že uspelo kaj manifestirati, lahko to potrdimo. Deluje. Pričeli smo z manjšimi željami.

Ali vedno deluje? Praviloma da. Kadar pa ne, obstajajo za to razlogi v nas samih, v našem razvoju na naši duhovni poti, predvsem pa gre največkrat za to, da si v resnici sploh ne upamo sprejeti večjih želja ali ciljev, a o tem drugič.

Danes želim osvetliti problem manifestiranja želja glede načina, kako to izvajamo.
Mnogi kreiramo ter se osredotočamo na želje in cilje in jih nato predamo vesolju - naj gredo, naj se realizirajo. A tu lahko nastane problem. Če predamo vesolju tudi energijo, ki je bila vključena v stvaritev predmeta , želje ali cilja, ki naj se manifestira, da mu predamo tudi to energija, se bo razpršila in bo uporabljena za kaj drugega. Če jo popolnoma spustimo, da gre, s tem sabotiramo možnost, da se nekaj manifestira.

Večina ljudi se zaveda, da vse brezalkoholne pijače niso zdrave, a da so nekatere tako nevarne, da bi po mnenju strokovnjakov morale biti označene z opozorili, da škodijo zdravju, vedo le redki.

Včasih so sladke gazirane pijače uživali samo ob posebnih priložnostih, saj so jih dojemali kot razkošje. Danes jih veliko ljudi uživa vsak dan. Poraba tovrstnih pijač se je po osebi od leta 1985 do danes povečala za dvakrat, in sicer z 38 litrov na 100 litrov na leto. Tako ni nenavadno, da imajo sladke pijače vedno večji učinek na naše zdravje.

Ali poznate vlogo hialuronske kisline v telesu?

Hialuronska kislina je telesu lastna spojina, ki se nahaja v prostoru med celicami. Celice so kot opeka, ki gradijo naše telo, snov v medceličnem prostoru pa je »malta«, ki drži te celice skupaj. Glava sestavina te «malte«, je hialuronska kislina. Najbolj je skoncentrirana v koži, sklepih – vezivnih tkivih (npr. hrustancu, sinovialni tekočini), očeh, laseh in nohtih. Ima veliko sposobnost vezanja vode in zadrževanja vlage v celicah in s tem tudi blagodejne učinke.

Če primerjamo človeške sklepe z motorjem avtomobila, ima tekočina v sklepih enako vlogo kot olje v motorju. Po določenem času je treba olje v motorju zamenjati, ker vročina in trenje zmanjšujeta njegovo viskoznost. S pretirano obrabo olje ni več sposobno ščititi kovinske površine. Hialuronska kislina na enak način učinkuje v sklepih. S staranjem se viskoznost sinovialne tekočine zmanjša, in ker sinovialna tekočina oslabi, ni več sposobna zaščititi sklepov. Poveča se trenje in poškoduje se površina hrustanca.

Mnogi trpijo za nespečnostjo, ki je lahko zelo trdovratna težava. Ko vse drugo odpove, vam bo morda hipnoterapist pomoagal s svojo razlago. Ne morete zaspati, ker ne morete izpustiti kontrole nad spanjem. Sprašujete se, ali boste lahko zaspali, kar odvzame vse zaupanje, da boste lahko zaspali. Tako si sami sabotirate spanje. Prepustiti kontrolo v prenesenem ponazarja moč podzavesti.

Povezati se moramo s svojim notranjim dobrim duhom, ki nam lahko kot duh iz zgodbe o Aladinu podari vse, kar si zaželimo, vendar moramo igrati po njegovih pravilih.

Biti »seksi« za fante
Dekleta so »zasuta« s slikami, ki krepijo njihovo podobo spolnih objektov, fantje pa se učijo, da je prav to način, kako ravnati z njimi: »Prsate moramo postati že v rosnih letih. Biti moramo zelo suhe v zgodnejših letih in imeti določen videz. Kaj pa prehod iz osnovne v srednjo šolo? Imeti moraš popoln videz, moraš biti dekle, ki izstopa, o katerem se govori: »Oh, njo pa poznam.« Moraš biti priljubljen, čeprav v resnici to ni potrebno. Biti moraš otrok.« (Aleksandra, 16 let)

S pritiskom izgledati »seksi« je povezan tudi pritisk, da se moraš obnašati »seksi«. Razkazovanje samega sebe, kot znak spolne samozavesti ali kot nastop, ni mišljenje vseh, pa vendar mnogih mladih deklet. Za mnoga dekleta v opitem stanju je to, kot je na primer mogoče v videih »Girls Gone Wild« (Ponorela dekleta), velikokrat resnično zgolj nastop, pri katerem ne gre za njihovo lastno telo.

Poznate novodobno bolezen, za katero nas zdravijo sodobne farmacevstke družbe, na kateri porabimo milijone evrov? V obdobju, v katerem živimo, je to bolezen nove dobe. Ko sem se prvič srečala z depresijo oziroma paničnimi napadi in tesnobo, sem bila prepričana, vsaj tako so me naučili, da je ta bolezen dedna. Kasneje, ko sem oddelala zdravljenje s farmacijo, se odločila, da ne bom več jedla antidepresivov, sem začela drezati v globine.

Preučevanje dednosti, prehrane, ki preprečuje depresivna vedenja, kitajske medicine in na koncu študij psihoterapije, so mi dali nov uvid v tovrstna stanja. Verjemite, kot vedno poudarjam, v življenju je nujno učenje, saj samo tako širimo zavest in prepoznavamo čudeže, ki se nam lahko zgodijo. Tisti, ki spremljate moje članke, ste opazili, da je v vsakem en delček razlage za vsa naša stanja.

Katja je že skoraj spala, ko je bratu zazvonil telefon. Enej je že velik. Katja pokaže njegovo starost s prsti obeh rok. Zase pokaže le eno roko, pa še na tej skrije dva prsta. Ko se je brat pogovarjal po telefonu, se je pokrila čez glavo. A nekaj najbolj glasnih besed je vseeno slišala: »Ja, saj... vse nas mečejo v isti koš... prav...  adijo...«

Katja je bila v trenutku čisto budna. Kaj? Kaj je rekel brat? Da ga mečejo v koš? Rekel je, da vse mečejo v koš! Le kje je tako? V šoli? Ali v glasbeni šoli? Morda pri nogometu? Ampak ne! Saj pri nogometu ciljajo gole, ne koše... Nemirno glavo je skrila v naročje svojega medvedka in tuhtala. Najraje bi brata vprašala, v  kateri koš ga mečejo. Pa si ni upala. Bi se jezil nanjo, ker je prisluškovala?

Vsak dan ti malo podstavim nogo, da bi ti videla, če dovolj čvrsto stojiš na nogah, če si prisebna in pokončne drže.
Naj te ne zmedem – nikogar ne obtožuj, ne krivi ničesar.
V vsej Svoji nezmotljivosti stojim za vsako napako, za zgrešenim, zamujenim.
Pogovarjaj se z Menoj o kaj, kako in zakaj – in dozdevnega storilca potem obvesti, o čem sva se sporazumela.

Ne kloni… majhne udarce je pogosto težje prenesti od močnih.
Um se ukvarja z drobnarijami, duh z velikimi prelomnicami.
Um ne more braniti tvojega miru, temveč te mora tvoj mir braniti pred prezaposlenim umom.

Koliko pozornosti posvečate nakupu toaletnega papirja? Če ga izbirate glede na to, kako diši, kakšne barve je in kakšni vzorčki so na njem, delate napako.

Varuje srce in ožilje

Kako nevaren je lahko barvast toaletni papir, je ameriška FDA začela opozarjati že leta 1987, ko so v kozmetični industriji, pa tudi pri proizvodnji toaletnega papirja, prepovedali uporabo določenih barvil in dišav. Prepovedane sestavine naj bi že po takratnih raziskavah, ki so jih naredili na živalih, povzročale razvoj tumorjev. Pri uporabi obarvanega toaletnega papirja so še posebej izpostavili povečano možnost za pojav raka na materničnem vratu. Čeprav se je od takrat tehnologija pridelave toaletnega papirja spremenila, pa strokovnjaki še vedno opozarjajo na nevarnosti, ki se lahko pojavijo zaradi barvastega in dišečega toaletnega papirja.

Butalcem je bilo sitno, da so morali sol kupovati tako daleč. Pot stane, sol ni zastonj in še se zgodi, da je nimaš, kadar bi jo najbolj potreboval. Doma pa je zemlje dovolj in kakšne zemlje – na taki zemlji plenja vse mogoče! Pa so sklenili, da bodo sol pridelali kar doma.

Pa so spomladi okoli svoje koče prekopali rušo, jo povlekli in vanjo posejali sol, da jo bo gospodinja imela kar pri rokah kakor peteršiljček in drobnajk.

In potem je padal dež in je sijalo ljubo sonce in so pričakovali in veselo pričakovali: pognalo je mlado zelenje, bujno šlo v rast in obetalo bogato žetev.

Nekega jutra je Bog stopil pred svojih dvanajst otrok, da bi v vsakega od njih vsadil seme človeškega življenja, preden jih pošlje na Zemljo. Drug za drugim, so otroci prihajali pred Njega, po svojo nalogo in pripadajoče darilo.

Tebi Oven, prvemu dajem seme. Za vsako, ki ga boš posadil, se bo milijon drugih razmnožilo v tvoji roki. Ne boš imel časa gledati, kako bo seme vzklilo in kaj bo iz njega raslo, ker bo vse, kar boš posadil, ustvarjalo nove in nove potrebe po sajenju.

Piše: Nives Pustavrh v Vivi www.viva.si

Ali imate v svoji bližini osebo, pri kateri se zdi, da je njeno življenje veličastna predstava za druge? Zahteva ves čas pozornost in potrditev,  ne upošteva pa vaših želja in potreb? Se bojite izreči tudi konstruktivno kritiko, ker se bojite, da je ne boste razjezili? Je enkrat do vas prijazna, že v drugim hipi pa vas lahko popolnoma razvrednoti?

Morda ima ta oseba narcistično osebnostno motnjo, za katero v današnjem času trpi vse več posameznikov. Z  Biserko Ilin, dr. med., spec. psihiatrije, razgrinjamo ozadje nastanka te motnje in kaj je mogoče storiti, da (pre)živimo s takšno osebo.

Posameznikov DNK lahko vpliva tudi na telesno težo, stopnjo anksioznosti in imunski sistem človeka, ki živi v bližini.

Genetika človeka lahko vpliva tudi na osebe, ki živijo v bližini, so ugotovili strokovnjaki z Evropskega inštituta za bioinformatiko (Embl-Ebi) iz Hinxtona v Veliki Britaniji. Že dolgo je znano, da ima posameznikov DNK močan vpliv na njegovo zdravje. Zdaj pa so strokovnjaki zaključili, da vpliva tudi na tiste, ki živijo z njim. “Posameznikov DNK tako vpliva tudi na telesno težo, stopnjo anksioznosti in imunski sistem človeka, ki živi v bližini,” je raziskavo povzela italijanska tiskovna agencija Ansa.

Dante Gabriel Rossetti (1829 -1882) je bil znan angleški pesnik in slikar italijanskega rodu. Nekoč se mu je približal starejši mož. S seboj je imel nekaj skic in slik. Želel je, da bi si jih Rossetti ogledal in povedal svoje mnenje, predvsem pa, ali kaže slikar vsaj kaj umetniškega daru. 

Rossetti si je izdelke natančno ogledal. Prav kmalu je ugotovil, da ne razodevajo umetniškega talenta. Toda Rossetti je bil prijazen in olikan mož, zato je temu starejšemu človeku na kar se da uglajen način povedal, da slike nimajo nobene umetniške vrednosti in razodevajo prav malo nadarjenega slikarja. Bilo mu ga je žal, a ni mogel lagati.

Piše: J. Tina Sentočnik, dr. med., spec. interne medicine v Vivi www.viva.si

VODA NI DOVOLJ!
Pogosto razpravljamo o najprimernejši prehrani pri posameznih športnih dejavnostih in o idealnih jedilnikih, ki naj omogočijo čim boljše rezultate rekreativcev in vrhunskih športnikov.

Toda na primerno hidracijo med dejavnostjo radi pozabimo, podobno kot pogosto pozabimo na ustrezno preskrbo s tekočino pri zdravih odraslih med običajnimi vsakodnevnimi dejavnostmi. Seveda ni treba, da pijemo na litre vode in se silimo s tekočino, vseeno pa si je pametno zapomniti, da vsaj 70 odstotkov odraslih žensk živi na robu dehidracije!

Kar je pri meni edina stalnica je učenje, vedno znova in znova. Znanje je tisto kar nas dela močnejše, nas izpopolnjuje in nam nudi nove priložnosti. Veselim se jih. Danes so v življenju tudi zelo prisotne spremembe take in drugačne, naj se jih veselimo ali ne- vsaka sprememba prinese konec nečesa starega in rojstvo novega.

Kako se spopadamo z vsakodnevnimi izzivi je vprašanje...nismo popolni in včasih nam gre to bolje od rok drugič malo slabše.... prav tako je s prehrano. Niso nas učili pravih kombinacij, niso nas naučili pravih ur za določeno hrano . Ampak tudi naši starši, babice tega niso znali saj so živeli v časih pomanjkanja hrane in so imeli druge izzive kot jih imamo mi. Prej so imeli premalo hrane, kot je danes pojav večinoma preveč hrane.

Že odkar obstajata, sta sladkor in med znana tudi v kozmetični negi, le da so ju v zadnjih petdesetih letih izrinile »učinkovitejše« kemikalije. Hkrati z zavedanjem o težavah, ki jih te povzročajo v telesu, se počasi vračamo k izvirni kodi – sladki negi kože. 

Milo je postalo sopomenka za vse, kar uporabljamo za odstranjevanje umazanije. Pravo milo je nadvse preprost izdelek, ki vsebuje večji del maščobe in manjši del luga. Takega mila večina ljudi še nikoli ni uporabila.

ZAKAJ SPADAJO TELEVIZORJI IN RAČUNALNIŠKI ZASLONI MED NEVARNE ODPADKE?

Starejši televizijski sprejemniki, računalniški in drugi zasloni vsebujejo nekatere nevarne komponente, ki lahko zaradi nepravilnega ravnanja po končani življenjski dobi ogrožajo okolje in ljudi.

Ob zaključku delovanja jih moramo oddati v zbirne centre ali trgovcem ob nakupu novih (podobnih) produktov. Najslabše kar lahko naredimo je, da jih odvržemo med mešane komunalne odpadke ali razstavljamo. Nevarni deli tako lahko končajo v naravi ali na odlagališčih, kjer onesnažijo okolje in ogrozijo zdravje ljudi.

Kje se začne in kje konča luksuz? Kaj si lahko privoščimo in kaj mislimo, da si ne moremo? Je danes že sanjati o najlepših bazenih na svetu recimo prepovedano? Kateri bazeni so tisti, ki vzamejo dih in ki se zdijo za običajnega smrtnika nedosegljivi?

O tem tokrat razglablja https://www.luksuz.net/. Za bazen, ki vam ga bom predstavila lahko rečem, da mati narava vedno znova navdušuje. Geotermalni izvir v Modri Laguni se nahaja blizu mesta Grindavik na Islandiji in je znan po svoji nebeško modri barvi, ki se skozi leto zaradi načina odboja svetlobe spreminja.