Egove zvijače
Ob razumevanju njegovega vpliva na dušo lažni jaz uzremo v novi luči. On je ovira na poti do harmoničnega, z zakoni vesolja usklajenega, z lučjo ljubezni obsijanega življenja. Ko se lotimo osvobajanja iz zasužnjenosti z njim nam je v pomoč poznavanje njegovih trikov in mehanizmov delovanja, ki smo jih deloma že osvetlili. A njegova premetenost nam povzroča veliko težav.

Ta se med drugim kaže v tem, da skuša sebe prikazati kot nujno, pozitivno sestavino zavesti. Ustvaril je mit, usklajen z zakonom polarnosti, da obstajata dva dela ega – višji in nižji jaz. Višji naj bi bil dober, vodeč nas k Izvoru, nižjega pa naj bi transformirali s »kultiviranjem«. A to seveda ne drži. Ego, tako višji kot nižji, temelji na lažnih temeljih. Treba se je izviti iz njegovih klešč.

Solo koncert Lex van Someren

Kdaj: v četrtek, 16. marec 2017, ob 19h (do 21:30)

Vrsta dogodka: Koncert  »Glasba za srce in dušo«

Kje: SiTi TEATER, BTC, Šmartinska 152, Ljubljana

Vabljeni na meditativen večer z mantrami in duhovnimi pesmimi, združenimi v glasbo za novo dobo. Lex van Someren je mojster zvoka, ki zna utelesiti dimenzijo duše v svoji glasbi in uprizoritveni odrski umetnosti. Njegovo petje je poetični jezik srca, ki se dotika globin človeka.

Prepoznate težave s povečano prostato?

Učinkovito naravno zdravilo pri povečani prostati

Nekega dne sta se pajek in stonoga pogovarjala, kako velika prednost je, če nisi človek. 
"Človeška bitja od vseh živih bitij na zemlji najslabše slišijo," je dejala stonoga. "Ko stopim na vse svoje noge, oni niti slišijo ne." 

"Tudi slepi so," je dejal pajek. 
"Ko spletem svojo čudovito mrežo, se bo že našel kakšen človek, da jo bo uničil."

Vemo, da bi najraje prebrali kratek odgovor. Pa ne bo šlo. Vsaka izmed treh rešitev je lahko dobra ali slaba. Odvisno je predvsem od situacije v vaših ustih.

Naši zobje so del naše minljivosti. Biološko gledano, naj bi trajali vsaj toliko časa kot mi. V praksi pa mnogi »preživimo« svoje zobe. Sploh v zadnjem stoletju k temu prispevajo vse več nezdrave hrane, mnoga zdravila, padec splošne imunosti in uničenje črevesne flore. Tudi na stres mnogi reagirajo s pospešenim škrtanjem z zobmi, zaradi česar se ti obrabljajo veliko hitreje, kot je bilo v načrtih stvarstva.

Strah, da bo mati brez službe, da ne bo uspel narediti domače naloge, da je s prijateljem nekaj narobe ... To so le nekatere izmed najpogostejših skrbi, ki pestijo sodobne otroke. Tako je ugotovila raziskava Place2Be na 700 otrocih starih 10 in 11 let iz 20 šol v Angliji, na Škotskem in v Walesu.

Glavni razlog za anksioznost med otroci je dobro počutje družine (54 odstotkov), dobro počutje prijateljev (48 odstotkov) in strah pred slabim šolskim uspehom (41 odstotkov) piše italijanska tiskovna agencija Ansa.

Piše: doc. dr. Mojca Matičič, dr. med. v novi Vivi www.viva.si

POJAVI SE NEVIDNO
Herpes je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus herpes simpleks (HSV). Poznamo dva tipa virusa herpesa simpleksa (HSV): tip 1 (HSV-1), ki najpogosteje povzroča herpes na ustnici, in tip 2 (HSV-2), najpogostejši povzročitelj herpesa na spolovilu.

V zadnjem času narašča okuženost s HSV-2, saj ocenjujejo, da je npr. v ZDA s HSV-2 okužen že vsak peti Američan, starejši od 12 let. Značilnost HSV je doživljenjska okužba in možna reaktivacija virusa, ki vztraja v obhrbteničnih živčnih pletežih in lahko povzroča ponavljajoče se izbruhe bolezni.

Duša v krempljih ega
Trenutek povezave duše z egom je v Svetem pismu opisan v zgodbi o izvirnem grehu, ki govori o »izgonu iz Raja«. Zapeljana od kače sta Eva in Adam utrgala jabolko z drevesa spoznanja, ob čemer sta pridobila »znanje«, ob katerem sta se na lepem zavedla svoje golote.

Odprla sta vrata v svet dualnosti. Kača in jabolko sta simbola življenjske sile, ki se v svetu dualnosti izkazuje primarno skozi spolno energijo. Duše so kot ujetnice ega začele ubirati najrazličnejša pota, na katerih so se pogrezale v strah in doživljanje širokega spektra negativnih izkustev.

Naravno stanje duše je mir. Vsaka duša si izbere take preizkušnje bolečine in težave, da se iz njih nauči, kar je potrebno, da preseže trpljenje. V inkarnaciji naj bi se duša spomnila, kaj se mora naučiti v tem življenju, saj ji je bila ta informacija pri rojstvu izbrisana iz spomina.

Tako kot je zdravje naravno stanje in ne odsotnost bolezni, je človek pozabil, da je božansko bitje, ki se je sposobno samo ozdraviti oz. ostati miren v svojem duhu.

Oglejte si video o izdelku Molkosan® Fruit - naravna pomoč prebavi.

Piše: Neža Mrevlje v Vivi www.viva.si

Kakšna je pot iz travme in kako je to mogoče preboleti, se z njo soočiti? Zakaj določen dogodek nekoga bolj zaznamuje kot drugega, ga obremeni in lahko tudi čustveno uklešči?
Odgovor na to psihiatrinja in pedopsihiatrinja Martina Tomori, dr. med., podčrtuje v prepletu več individualnih dejavnikov.

Na posameznikovo doživljanje, odziv in sposobnost premagovanja psihološke obremenitve tako ne vpliva le vsebina travmatičnega dogodka, temveč predvsem psihosocialne razlike v ranljivosti in odpornosti, predhodne izkušnje, razvite strategije za obvladovanje stresa, dejavni pristop k težavam in zunanji podporni dejavniki. 

Svobodna volja
Razvoj kozmične zavesti - božanska igra - je skozi eone postajal vse bolj zapleten. Stvarnik se je domislil, da bi poleg harmonične stvarnosti izkusil tudi neharmonično. Kako to uresničiti? Osebne duše je oplemenitil z genialno domislico - svobodno voljo - da bi skozi vsako od njih lahko raziskoval vesolje na izviren, svoboden način, kar vključuje tudi nasprotovanje njegovi temeljni usmeritvi.

Koncept svobodne volje je zahteval samopozabo – zatemnitev spomina o povezanosti s Stvarnikom - in še vrsto »tehničnih rešitev«, ki so se skozi eone izpopolnjevale in dograjevale. Med najpomembnej­šimi sta ego in karma.

Nekoč me je poklical prijatelj (učitelj po poklicu) in dejal: „Odkril sem, da mnogo ljudi ne ve, na katerem drevesu raste želod.“

John (tako mu je namreč ime) se je tega čudnega fenomena prvič zavedel, potem ko ga je sodelavec vprašal ali morebiti (John) ve, kje raste želod.

John se je začel čuditi. Torej je v svojem razredu (poučuje na srednji šoli) velel, naj dvignejo roke tisti, ki vedo, katero drevo obrodi želod. Roke je dvignilo dve tretjini dijakov in John je enega izmed njih vprašal o izvoru želoda. Dijak je osramočeno priznal, da odgovora pravzaprav ne pozna. John je še enkrat vprašal: “Mogoče niste razumeli vprašanja,” in ga je ponovil. Sedaj je roke dvignilo samo par dijakov.

Marsikdo velikokrat pomisli, da bi bilo veliko lažje stopati po poti življenja, če ne bi imeli čustev. Ko nas nekaj vrže ob tla, neskončna žalost, potrtost, strah, obup… Pa bi bilo res lažje? Kaj pa tista čustva, ki nas ponesejo v višave, ko smo srečni, ljubljeni, ko ljubimo, ko nam nekaj uspe in podobno?

Bi se z veseljem odpovedali tudi takim čustvom? Mislim, da ne. In tudi tista prva skupinica čustev, ki nas občasno ohromi, se v nas pojavi z namenom. Večkrat se vprašamo, kaj je meni tega treba, zakaj se zopet počutim tako, zakaj se mi to dogaja, zakaj ravno meni? Ob izkušanju čustev, ki nas osrečujejo, se tega seveda ne sprašujemo, razen s hvaležnostjo. Pa ste pomislili, da so prav vsa čustva naša, izraz naše notranjosti, da so prav čustva naš notranji kompas, ki nam kaže, kje v življenju se trenutno nahajamo, kaj se nam dogaja.

Znani predavatelj je začel svoj seminar tako, da je v zrak iztegnil 20$ bankovec. V predavalnici je bilo 200 ljudi in vprašal jih je, kdo bi želel teh 20$. Roke so se začele dvigovati. Rekel je: »Bankovec bom dal nekomu, a naj najprej nekaj naredim.« Bankovec je začel mečkati. Nato je vprašal: »Kdo ga še hoče?« Spet so se dvignile roke.

»No,« je odvrnil »kaj pa če naredim tole?« Vrgel ga je in ga skušal poteptati. Nato ga je pobral. Bankovec je bil zmečkan in umazan. »Kdo ga še želi?« Spet so se dvignile roke.
»Dragi prijatelji, osvojil ste pomembno lekcijo.«

SI ŽELITE poskusiti DRUGAČNE POČITNICE?

PREDSTAVITEV HARMONY PROGRAMA
(TRADICIONALNO SREČANJE PRIJATELJEV)  

Kje: BIC center, Ižanska cesta 10, Ljubljana (telovadnica zgoraj)
Kdaj: 5.3. ob 18.uri

»KLIC, KI NE UGASNE« - Pogovor o življenju starovercev s Pavlom Medveščkom-Klančarjem

Med nami, na Slovenskem, so živeli ljudje, ki so tekom dolgih stoletij in generacij skrivoma ohranjali čisto svojo vero, ki sega v predkrščanske davnine. Njihova vera ni imela imena. Bila je esenca njihovega doživljanja sveta in sebe. Svet je bil prepoznan kot inteligentno Bitje, ki nam ves čas spregovarja skozi naravne pojave.

Nekega mrzlega zimskega dne je v New Yorku pred trgovino s čevlji stal 10 letni deček, bos in premražen. Strmel je v izložbo. Starejša gospa se mu je približala in mu rekla: »Mladi mož, zakaj stojiš pred izložbo in gledaš v trgovino?«
»Boga prosim, naj mi da par čevljev,« odgovori deček.

Gospa ga je prijela za roko, ga odpeljala v trgovino in naročila prodajalcu, naj pripravi šest parov nogavic za dečka. Potem ga je še prosila, naj ji prinese vedro tople vode in brisačo. Takoj ji je ustregel. Dečka je odpeljala zadaj v sobo, snela rokavice, pokleknila, mu umila noge in jih osušila z brisačo. V tem času se je prodajalec že vrnil z nogavicami.

Ko bi vsi v tihi ljubezni živeli, delali, ustvarjali ter podarjali svoje sadeže kot drevo, ki spomladi požene, se potem razcveti in iz cvetja ljubezni obrodi okusne sadeže, ter jih daje vsakomur.

Zase ne vzame nič več, kot malo zemlje vode zraka in sonca, a vendar, če bi poznali vsega tega srce, bi vedeli, da je to srce, polno ljubezni in veselja za vse.

Oh ko bi ga spoznali in imeli v sebi tudi vi.

Ali ste slišali kdaj drevo reči lačnemu, ne dam ti sadeža, a kaj le mi, vsega presiti delamo z njim.

Osebna duša
Človeška duša naj bi bila med tistimi stvaritvami, ki (prebujena) lahko uporablja največji del Stvarnikovih potencialov. V nasprotju z dušami živali se zaveda same sebe in je namenjena doseganju najvišjega Stvarnikovega cilja. Zaveda se, da je le pomanjšana inačica njenega tvorca, ki ga imenuje »Oče« in sledi njegovemu načrtu.

Njeno poslanstvo je, da se ob koncu cikliranja v reinkarnacijskem kolesu, v katerem se odpira vse višjim spoznanjem, naposled prepozna kot Kreator, tvorec in Izvor vsega, kar je. Ob uresničitvi se duša osvobojena zlije v svoj kozmični Izvor.

Beseda, ki pomeni nasprotje nočni mori. Beseda, ki pomeni pripovedovanje zgodb ob sončnem zahodu ...
Profesor pozitivne psihologije na Univerzi East London Tim Lomas je pred dvema letoma pričel z zanimivim projektom.

Na letni konferenci združenja pozitivne psihologije ga ja navdihnila raziskovalka z Aalto University iz Helsinkov Emilia Lahti, ki je pojasnila pomen finske besede SISU. Ta namreč pomeni neko psihološko silo, ki omogoča osebi, da se sooči z izrdenimi izzivi tudi brez obljubljene takojšnje nagrade.

Jaz živim. Kaj pravzaprav pomeni meni živeti? Živeti dolgo, živeti lepše, živeti koristneje ali živeti polno življenje. Življenje si ne moremo podaljaši niti za eno sekundo. Torej življenje ni odvisno od mene. Sem torej v rokah tistega, ki ima oblast nad življenjem in nad smrtjo. Ne glede na to koliko se trudim, ohranjam svoje moči, pa to še ne pomeni, da bom živel dlje kot nekdo drug. Jezus pravi: Zakaj se toliko vznemirjate. Ali lahko samo za las podaljašate svoje življenje?

Ne obstoja ta hrana, niti način življenja, niti umetne metode s katerimi bi se lahko naše življenje podaljšalo. Lahko celo svoje življenje uživaš ne vem kakšno zdravo hrano in umreš v nesreči, vojni... Lahko se celo življenje umirjen, sproščne, samozaveden, ne kadiš, ne piješ. Lahko živiš najbolj optimalno zdravje, paziš na sebe, ne ješ pretežke hrane, pa vseeno obstoja možnost da umreš zaradi neke bolezni ali pa ti odpove nek organ. Ne obstoja način življenja, ki bi ti garantiral daljše življenje. Če te trditve trezno razmisliš, spoznaš da so resnične.

Oči s katerimi gledam Boga, so iste oči skozi katera Bog vidi mene. Moje oči in Božje oči so ene in iste oči, eno videnje, eno znanje, ena ljubezen.
Besede so stare približno osemsto let in jih je napisal Maister Eckehart.

Seveda ne gre za fizične oči s katerimi dejansko zaznavamo okolico. Kajti jasno je, da Bog nima oblike, torej ga je nemogoče videti. Glede na takratne razmere je seveda popolnoma jasno zakaj je Maister Eckehart v svojih zapisih uporabljal besedno retoriko tako kot jo je. Gre za tiste globlje oči s katerimi zaznavamo duha. Tisti katerih um je toliko miren in tih, da je to sploh mogoče.