Na predvečer svetovnega dneva zdravja se je v Cankarjevem domu v organizaciji revije Viva s slavnostno podelitvijo priznanj iztekla že 21. akcija Moj zdravnik. V njej so bralke in bralci izglasovali najbolj cenjene zdravnike leta. Največ glasov in s tem naziv Moja zdravnica 2017 je prejela Ivica Flis Smaka, dr. med., spec. fizikalne in regenerativne medicine, ki dela v zasebni ordinaciji v Mariboru.
Pacienti so se s svojim glasom zahvalili družinskim zdravnikom, pediatrom, ginekologom, onkologom, zobozdravnikom in vsem drugim specialistom na sekundarni in terciarni ravni za to, da pri svojem delu poleg strokovnosti izkazujejo tudi predanost, pristen stik, iskrenost in toplino.
Poleg glavne prejemnice naziva Moja zdravnica 2017 Ivice Flis Smaka, dr. med., spec. fizikalne in regenerativne medicine, so v ostalih kategorijah priznanja prejeli:
Moja družinska zdravnica je postala Jana Plavc, dr. med., spec. splošne medicine, iz Zdravstvenega doma Kamnik.
Moj pediater je Damir Dabranin, dr. med., spec. pediatrije, iz zasebne ordinacije v Slovenskih Konjicah.
Moj ginekolog je mag. Boštjan Lovšin, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, iz Splošne bolnišnice Izola.
Moj onkolog je dr. Erik Brecelj, dr. med., spec. splošne in abdominalne kirurgije, iz Onkološkega inštituta Ljubljana.
Moj specialist je mag. Igor Tekavčič, dr. med., spec. nevrokirurgije, iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Moj zobozdravnik je Gino Tuljak, dr. dentalne medicine, iz zasebne ordinacije v Kopru.
V enaindvajsetih letih se je več kot dvesto sedemdeset tisoč ljudi prek svojih glasov zahvalilo svojim zdravnikom za dober, spoštljiv in človeški odnos v zdravniški ordinaciji.
»Tu smo, da se poklonimo ljudem, ki so s svojim delom, znanjem in zagnanostjo dosegli, da se naša država uvršča med medicinsko najrazvitejše v svetu. Tako pove tudi statistika. A nocoj ne bomo govorili o tem, da imamo eno najnižjih stopenj neonatalne umrljivosti, ali o tem, da smo v svetovnem vrhu po presaditvah srca na prebivalca, ali o tem, da smo tako rekoč povsem omejili vse najtežje otroške nalezljive bolezni.Danes želimo odstreti predvsem tisto drugo plat, ki je statistika še ne zna meriti, a jo pacienti cenijo v enaki meri ali še bolj. Posvetili se bomo pristnosti človeškega stika, iskrenemu zanimanju in želji po pomoči svojim pacientom,« smo slišali v uvodnem pozdravu Maje Južnič Sotlar, iz revije Viva, ki je zaključila, da predvsem to nagrajejejo bralke in bralci Vive.
Moja zdravnica, Ivica Flis Smaka, se je v svojem nagovoru zahvalila za zaupanje, predvsem pa poudarila, da je »za dober odnos med zdravnikom in bolnikom, v katerem največ pridobijo prav bolniki, ključno, da se oba zavedata odgovornosti za zdravje in da se v odnosu vzpostavi vzajemno zaupanje.«
Že petnajsto leto zapored je glavna pokroviteljica prireditve Zavarovalnica Adriatic Slovenica. Predsednik uprave Gabrijel Škof je ob tej priložnosti poudaril: »Naša zavarovalnica projekt Moj zdravnik podpira že vrsto let. Ponosni smo, da s tem podpiramo strokovnost, predanost in skrbnost vas, zdravnikov, ki vam zaupamo svojo najvišjo vrednoto - zdravje.«. Ob tem je Škof poudaril, da je pravica in predvsem dolžnost vseh državljanov, da se aktivno vključimo in odzovemo na predlog novega zakona o zdravstvenem varstvu.
Svečani dogodek je popestril izvrstni trio Sounds of Slovenia, ki ga sestavljajo Boštjan Gombač, Janez Dovč in Goran Krmac, za gastronomske užitke pa je tudi tokrat poskrbelo gostišče Pri Lojzetu z njegovim slavnim televizijskim šefom Tomijem Kavčičem.
Moja družinska zdravnica 2017: Jana Plavc, dr. med., spec. splošne medicine Jana Plavc je od konca študija zaposlena v zdravstvenem domu Kamnik, kjer je del izjemno dobre in trdno povezane ekipe. Iskreno jo navdušuje delo z ljudmi in zelo si prizadeva za dober odnos s svojimi pacienti. Največ ji pomeni, če čuti, da ji zaupajo. To ni vselej enostavno, saj se odnos gradi vzajemno in počasi. Včasih pride tudi do konflikta, ki ga je potrebno rešiti mirno in v obojestransko zadovoljstvo. Pravi, da je z leti postala modrejša in preudarnejša, predvsem pa svojim pacientom prisluhne. Z mnogimi se je z leti zelo zbližala in jo prizadene, ko resno zbolijo ali preminejo. »Skušam biti učinkovita, ne pa tudi všečna, a vselej spoštljiva. Mislim, da moji pacienti želijo predvsem, da jih poslušam in ne jemljem kot številk,« poudarja Moja družinska zdravnica. Opaža, da se je odnos ljudi do zdravja zelo spremenil; zdaj bolj skrbijo zanj. Na dan pregleda čez 60 pacientov, izgorelost pa preprečuje z rekreacijo in branjem.
Moj pediater 2017: Damir Dabranin, dr. med., spec. pediatrije Dami Dabranin verjame, da naše otroštvo poleg staršev zaznamujeta še vsaj dve osebi, to sta učitelj in pediater. Najlepši del njegovega dela je, ko otrok ozdravi in so starši zadovoljni. »To pomeni, da lahko zaupam svoji presoji, načinu zdravljenja. Ni lepšega kot videti zadovoljstvo na obrazih staršev.« Zaupanje je ključno pri njegovem delu. »S svojimi pacienti - njihovimi starši, moraš biti iskren, čutiti morajo, da delaš v njihovo korist, da vključiš vse svoje znanje in pravičen namen, da bi bila terapija uspešna«, poudarja dr. Dabranin. In ta predanost je poleg znanja, ki ga pridobiš med študijem, je tisto, kar dela dobrega zdravnika. Priznanje moj pediater ga je presenetilo in ob tem se zahvaljuje tudi svoji medicinski sestri. Sicer pa sam v prostem času z družino išče energijo s sprehodi in potovanji. Narava in hribi ga oplajajo.
Moj pediater 2017: mag. Boštjan Lovšin, dr. med., spec. ginekologije in porodništva Za Boštjana Lovšina je bila odločitev za zdravniški poklic spontana, saj sta bila že starša v zdravstvu, všeč mu je bila tudi raznovrstnost dela v medicini. Ko se danes ozre na svojo 25-letno poklicno pot, je jasno, da je bila ginekologija prava izbira.
Zaposlen je v izolski porodnišnici in v vsem tem času se svojega dela še ni naveličal, malo manj mu je všeč le vse več »papirologije«. Želel bi si da bi bilo več osebnega stika s pacientkami in malo manj administracije. Veliko mu pomeni, da so njegove pacientke zadovoljne. Če je zdravljenje uspešno, če je porod lepo končan in kronan z rojstvom zdravega otroka, je zadovoljen tudi sam.
Nepogrešljiv del njegovega tima so tudi medicinske sestre. Poleg ostalih sodelavcev zelo ceni svojo ambulantno sestro, s katero sta že ves njegov delovni staž sodelavca.
Svoj prosti čas najraje preživi v gorah in na turni smuki, kjer je, kot vzneseno pove, svoboda skoraj neomejena.
Moj onkolog 2017: dr. Erik Brecelj, dr. med., spec. splošne in abdominalne kirurgije Erika Breclja je od samih začetkov medicine ves čas vleklo v kirurgijo. Onkologija je po njegovem mnenju ena bolj zanimivih strok v medicini, predvsem pa je zelo multidisciplinarna. V njej ni prostora za soliste, ampak je izrazito timska. Kadar bolnik dobro prestane operativni poseg in živi še dolgo, je to zelo lep in mogočen občutek. A ga vselej uravnotežijo trenutki, ko se kot zdravnik soočiš s svojimi omejitvami, ker medicina ni vsemogočna. Zaradi svoje izpostavljenosti in jasno izoblikovanih stališč marsikdo napačno misli, da »sem samo jaz zagnan in mi je mar za bolnike. Vsi se trudimo, vsi zelo veliko delamo in dajemo vse od sebe,« poudarja dr. Brecelj. Notranje ravnovesje išče v glasbi in kopanju na vrtu. V službi se bori proti naravi, a hkrati išče moč in mir prav v njej.
Moj specialist 2017: mag. Igor Tekavčič, dr. med., spec. nevrokirurgije Pri Igorju Tekavčiču je na odločitev za študij medicine vplival njegov oče, ki je bil ginekolog, za specializacijo pa ga je navdušil profesor Klun. Pravi, da bi se ponovno odločil enako, čeprav je specializacija iz nevrokirurgije hkrati težka in zanimiva.. Dobrega zdravnika poleg znanja odlikuje predvsem to, da se zna posvetiti bolniku, »zanj si moramo vzeti čas in njega postaviti na prvo mesto, ne znanosti ali sebe. Ključno za dober odnos je tudi, da dosežeš zaupanje pacienta, to pa dosežeš s primerno klimo, pogovorom, empatijo … Z leti dela in izkušnjami je to vedno lažje doseči.«
Predan svojemu delu najde zelo malo časa za sprostitev. Rad hodi na trekinge, smučanje in kolesarjenje, sicer pa prosti čas rad preživlja predvsem z družino in vnuki.
Moj zobozdravnik 2017: Gino Tuljak, dr. dent. medicine Gino Tuljak je bil v gimnaziji prepričan, da bo postal zdravnik, a se je po dveh letih študija raje vpisal na stomatologijo. Če bi bil znova na točki odločitve, bi bila ta povsem enaka. Navdušuje ga nenehen razvoj stroke, ki gre z velikimi koraki naprej, obžaluje pa velik razkorak med zdravljenje pri nas in v tujini. Pri delu ga vodi tak odnos do bolnikov, kot si ga je sam želel imeti v mladosti, ko je veliko časa preživel na zobozdravniškem stolu. Zelo si prizadeva, da bi v svoji ordinaciji ves čas vladalo prijetno vzdušje, za kar se trudijo vsi, tudi njegova asistentka ter zobni tehniki. Ob tem poudari še, da strah pred bolečinami ne sme biti razlog, da odlašamo z obiskom pri zobozdravniku, saj »lahko danes delamo praktično brez bolečin, tudi sredstva proti bolečinam lahko pacientu damo tako, da tega sploh ne čuti.« Obkroža ga odličen tim, pravi, uživa pa tudi podporo ožje in širše družine. Rad potuje in skrbi za oljčni nasad.
Moja zdravnica 2017: Ivica Flis Smaka, dr. med., spec. fizikalne in regenerativne medicine Pri Ivici Flis Smaka se je ljubezen do medicine rodila iz bolečine ob izgubi mame, dokončno pa jo je za ta poklic navdušil brat Vojko, kirurg, ki ga neizmerno ceni. Ker se ni uspela prebiti med travmatologe, je izbrala rehabilitacijsko medicino, ki je tesno povezana s kirurgijo. Njeno delo ves čas zaznamuje nenehno izobraževanje, tudi iz dopolnilnih metod zdravljenja in terapij, kot so akupunktura, kitajska tradicionalna medicina, shiatsu, wellness, anti-aging ...»Ljudje smo po sestavi enaki, funkcioniramo pa zelo različno. Prav ta različnost nas dela edinstvene, zato vsak bolnik potrebuje poseben pristop in terapijo, ki mu najbolj ustreza,« verjame Mariborčanka in doda, da je v svetu (čez mejo) prednost, če znaš več in znaš sam s svojimi pristopi pomagati bolniku. »Naša medicina je tehnično dobvršena in se nenehno nadgrajuje v vseh diagnostičnih postopkih, kar je izvrstno.
Žal so vzporedno postopke začeli normirati in so ti sedaj strogo razparcelirani, kar je popoln nesmisel, saj bolnik prihaja k zdravniku (na srečo) še v enem kosu in ga je potrebno obravnavati kot celoto. V tem pogledu so vse tradicionalne medicine v prednosti, bolnika namreč obravnavajo holistično.« Dobrega zdravnika poleg znanja oblikujejo tudi iskrenost, lojalnost, strpnost, potrpežljivost, primerna mera skromnosti, predvsem pa človečnost. Ob tem pa še doda, sa je medicina le servis, ki nam lahko pomaga le, če smo tudi sami pripravljeni aktivno pristopiti in kaj spremeniti v svojih navadah in aktivnostih. »Za zdravje lahko in moramo največ storiti sami, bolezen je resno opozorilo, da grešimo in nismo na pravi poti.« Z radostjo in ljubeznijo spremlja odraščanje svojega Mihe, ravnovesje in energijo pa ji vračajo sprehodi ob Dravi, kolesarjenje, meditacija, glasba in knjige.
Na predvečer svetovnega dneva zdravja se je v Cankarjevem domu v organizaciji revije Viva s slavnostno podelitvijo priznanj iztekla že 21. akcija Moj zdravnik. V njej so bralke in bralci izglasovali najbolj cenjene zdravnike leta. Največ glasov in s tem naziv Moja zdravnica 2017 je prejela Ivica Flis Smaka, dr. med., spec. fizikalne in regenerativne medicine, ki dela v zasebni ordinaciji v Mariboru. 
Jana Plavc je od konca študija zaposlena v zdravstvenem domu Kamnik, kjer je del izjemno dobre in trdno povezane ekipe. Iskreno jo navdušuje delo z ljudmi in zelo si prizadeva za dober odnos s svojimi pacienti. Največ ji pomeni, če čuti, da ji zaupajo. To ni vselej enostavno, saj se odnos gradi vzajemno in počasi. Včasih pride tudi do konflikta, ki ga je potrebno rešiti mirno in v obojestransko zadovoljstvo. Pravi, da je z leti postala modrejša in preudarnejša, predvsem pa svojim pacientom prisluhne. Z mnogimi se je z leti zelo zbližala in jo prizadene, ko resno zbolijo ali preminejo. »Skušam biti učinkovita, ne pa tudi všečna, a vselej spoštljiva. Mislim, da moji pacienti želijo predvsem, da jih poslušam in ne jemljem kot številk,« poudarja Moja družinska zdravnica. Opaža, da se je odnos ljudi do zdravja zelo spremenil; zdaj bolj skrbijo zanj. Na dan pregleda čez 60 pacientov, izgorelost pa preprečuje z rekreacijo in branjem.
Dami Dabranin verjame, da naše otroštvo poleg staršev zaznamujeta še vsaj dve osebi, to sta učitelj in pediater. Najlepši del njegovega dela je, ko otrok ozdravi in so starši zadovoljni. »To pomeni, da lahko zaupam svoji presoji, načinu zdravljenja. Ni lepšega kot videti zadovoljstvo na obrazih staršev.« Zaupanje je ključno pri njegovem delu. »S svojimi pacienti - njihovimi starši, moraš biti iskren, čutiti morajo, da delaš v njihovo korist, da vključiš vse svoje znanje in pravičen namen, da bi bila terapija uspešna«, poudarja dr. Dabranin. In ta predanost je poleg znanja, ki ga pridobiš med študijem, je tisto, kar dela dobrega zdravnika. Priznanje moj pediater ga je presenetilo in ob tem se zahvaljuje tudi svoji medicinski sestri. Sicer pa sam v prostem času z družino išče energijo s sprehodi in potovanji. Narava in hribi ga oplajajo.
Za Boštjana Lovšina je bila odločitev za zdravniški poklic spontana, saj sta bila že starša v zdravstvu, všeč mu je bila tudi raznovrstnost dela v medicini. Ko se danes ozre na svojo 25-letno poklicno pot, je jasno, da je bila ginekologija prava izbira. 
Erika Breclja je od samih začetkov medicine ves čas vleklo v kirurgijo. Onkologija je po njegovem mnenju ena bolj zanimivih strok v medicini, predvsem pa je zelo multidisciplinarna. V njej ni prostora za soliste, ampak je izrazito timska. Kadar bolnik dobro prestane operativni poseg in živi še dolgo, je to zelo lep in mogočen občutek. A ga vselej uravnotežijo trenutki, ko se kot zdravnik soočiš s svojimi omejitvami, ker medicina ni vsemogočna. Zaradi svoje izpostavljenosti in jasno izoblikovanih stališč marsikdo napačno misli, da »sem samo jaz zagnan in mi je mar za bolnike. Vsi se trudimo, vsi zelo veliko delamo in dajemo vse od sebe,« poudarja dr. Brecelj. Notranje ravnovesje išče v glasbi in kopanju na vrtu. V službi se bori proti naravi, a hkrati išče moč in mir prav v njej.
Pri Igorju Tekavčiču je na odločitev za študij medicine vplival njegov oče, ki je bil ginekolog, za specializacijo pa ga je navdušil profesor Klun. Pravi, da bi se ponovno odločil enako, čeprav je specializacija iz nevrokirurgije hkrati težka in zanimiva.. Dobrega zdravnika poleg znanja odlikuje predvsem to, da se zna posvetiti bolniku, »zanj si moramo vzeti čas in njega postaviti na prvo mesto, ne znanosti ali sebe. Ključno za dober odnos je tudi, da dosežeš zaupanje pacienta, to pa dosežeš s primerno klimo, pogovorom, empatijo … Z leti dela in izkušnjami je to vedno lažje doseči.« 
Gino Tuljak je bil v gimnaziji prepričan, da bo postal zdravnik, a se je po dveh letih študija raje vpisal na stomatologijo. Če bi bil znova na točki odločitve, bi bila ta povsem enaka. Navdušuje ga nenehen razvoj stroke, ki gre z velikimi koraki naprej, obžaluje pa velik razkorak med zdravljenje pri nas in v tujini. Pri delu ga vodi tak odnos do bolnikov, kot si ga je sam želel imeti v mladosti, ko je veliko časa preživel na zobozdravniškem stolu. Zelo si prizadeva, da bi v svoji ordinaciji ves čas vladalo prijetno vzdušje, za kar se trudijo vsi, tudi njegova asistentka ter zobni tehniki. Ob tem poudari še, da strah pred bolečinami ne sme biti razlog, da odlašamo z obiskom pri zobozdravniku, saj »lahko danes delamo praktično brez bolečin, tudi sredstva proti bolečinam lahko pacientu damo tako, da tega sploh ne čuti.« Obkroža ga odličen tim, pravi, uživa pa tudi podporo ožje in širše družine. Rad potuje in skrbi za oljčni nasad.
Pri Ivici Flis Smaka se je ljubezen do medicine rodila iz bolečine ob izgubi mame, dokončno pa jo je za ta poklic navdušil brat Vojko, kirurg, ki ga neizmerno ceni. Ker se ni uspela prebiti med travmatologe, je izbrala rehabilitacijsko medicino, ki je tesno povezana s kirurgijo. Njeno delo ves čas zaznamuje nenehno izobraževanje, tudi iz dopolnilnih metod zdravljenja in terapij, kot so akupunktura, kitajska tradicionalna medicina, shiatsu, wellness, anti-aging ...»Ljudje smo po sestavi enaki, funkcioniramo pa zelo različno. Prav ta različnost nas dela edinstvene, zato vsak bolnik potrebuje poseben pristop in terapijo, ki mu najbolj ustreza,« verjame Mariborčanka in doda, da je v svetu (čez mejo) prednost, če znaš več in znaš sam s svojimi pristopi pomagati bolniku. »Naša medicina je tehnično dobvršena in se nenehno nadgrajuje v vseh diagnostičnih postopkih, kar je izvrstno. 
