Prešli smo dobo, ko so javni in slavni kršili zakone, lagali in se izmikali odgovorom v upanju, da to ne bo postalo javno in slavno. Zdaj to počnejo v upanju, da bo vest dneva. To veča priljubljenost, priljubljenost pa debeli denarnico. Imamo torej pogolten vrtinec, ki se poganja sam.

Denarnicam javnih in slavnih najprej dobro dene kršenje zakonov, nato pa še javne razprave o tem, ali so jih kršili ali ne. Izmikanje odgovorom ni več znak pomanjkanja samozavesti, ampak njene izrazitosti. Laganje mora biti iz istega razloga nesramno. Če lažeš vljudno, si oplel. Če med laganjem žališ vse po spisku, prideš v zgodovino. Bolj nesramno lažeš, več ljudi bo od sveta terjalo, da tvoje laži sprejme kot resnice.

Dejavniki strahu
Strah je posledica aktivnosti ega, zato se povezuje s sedmini temeljnimi obrazi ega – s pohoto, pohlepom, ponosom, napuhom, jezo, nezmernostjo in lenobo. Strah se zmanjša, ko posamezno od naštetih hib odpravimo.

Pohlep je v času, ko se iznajdljivi lahko hitro dokopljejo do bajnega bogastva, dobil krila. Nesporno sta pohlep in lakomnost v zahodnem svetu močneje izražena kot na vzhodu. Zasluge za to ima v krščanskem svetu božja zapoved »Ne kradi«, ki je imetje povzdignila v pomemben del stvarnosti vernika, kajti pravica do imetja naj bi bila zagotovljena od Boga. Za nameček je Katoliška cerkev sama velik zgled za kopičenje materi­alnega bogastva in okoriščanja z njim, prav tako pa se nepres­tano bojuje za politični vpliv in oblast v krščanskih deželah.

V Sloveniji gostuje svetovno znani britanski pisatelj, publicist, predavatelj, avtor teorij zarote in medijska osebnost David Icke.
To je njegovo prvo gostovanje v Sloveniji in je del letošnje svetovne turneje z naslovom World Wide Wake up Tour.
Njegov celodnevni dogodek bo v nedeljo, 19. marca 2017, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

David Icke je bil v preteklosti tudi poklicni nogometaš in športni komentator na BBC ter član britanske stranke zelenih. Že 26 let pa raziskuje svet, najbolj ga zanima narava resničnosti, kajti, kot pravi Icke, je realnost drugačna od dogovorjene kolektivne zavesti in kolektivne resničnosti, ki jo doživljamo kot absolutno.

Zakaj tako malo potujemo po Sloveniji? Zakaj tako slabo poznamo znamenitosti posameznih krajev, pa čeprav so nekatere tako izjemne, da bi lahko pritegnile trume domačih in tujih turistov? Začnimo pri Velenju recimo. Odprite napovedi dogodkov recimo ali pa enostavno s prstom na zemljevidu poiščite kraj in ga obiščite. Zakaj v Velenje? Poiščimo izjemnosti, zaradi katerih je lahko izlet tja nepozaben in morda celo luksuzen. O čem piše www.luksuz.net?

Velenjski grad, ki je večji del zgodovine - poleg nekaj hiš ob vznožju - predstavljal središče mesta, je eden najlepših gradov v Sloveniji. Kljub temeljiti preobrazbi, ki jo je v petdesetih letih prejšnjega stoletja doživelo celotno mesto, je Velenjski grad ostal najbolj prepoznavna znamenitost mesta.

Piše: Neža Mrevlje v Vivi www.viva.si

Večja travmatska doživetja, ki povzročijo hudo posameznikovo prizadetost v različnih obdobjih življenja, stopnjah intenzivnosti in oblikah, marsikomu niso prihranjena. Helena je pred desetimi leti v nesreči v hribih izgubila moža. Vesna je v otroštvu preživela spolno zlorabo, fizično nasilje in zanemarjanje. Jože pa se je precej mlad, kar je še spodbudila prometna nesreča, zapil. Vsi trije, ki so z nami delili svoje soočanje s težkimi življenjskimi preizkušnjami, pripovedujejo o svojem procesu ugašanja bolečine.

JOŽE: SPREJEL SEM SVOJO NEPOPOLNOST
Kot otrok je trdno sklenil, da ne bo pil, saj ga je bilo sram zaradi očeta alkoholika, pripoveduje svojo zgodbo Jože. »A pri 15-ih letih se mi je ‚odpeljalo‘. Spil sem vse, kar so mi dali.« V najstniških letih je bil zelo uspešen alpinist. »Uspehe smo proslavljali, kar pa se je od kratkotrajnega popivanja počasi razvilo v resno pitje.«

Strah pod lupo
Strah je alarmno stanje v te­lesu, posledica notranje miselne predstave, ki jo naš razum tol­mači kot grožnjo. Miselna predstava je lahko posledica zunanjega draž­ljaja ali spomina, ki se ob kakem prožilcu nenadoma pojavi v zave­sti. Možganski sistem se na dražljaj odzove zelo burno in z injicira­njem adrenalina, s katerim preplavi telo, doseže številne fiziološke spremembe, katerih namen je zvišati stopnjo občutljivo­sti, odziv­nosti in moči celotnega organizma: krvni pritisk naraste, utrip srca se poveča, dihanje se pospeši, jetra izločijo glukozo, maščobne zaloge pa se pričnejo pretvarjati v energijo.

Krvni obtok je preus­merjen od manj pomembnih funkcij, kot je na primer pre­bava, v možgane in mišice. Če gre za fiziološki strah, se nenaden energijski impulz pokaže v povečanju moči mišic, ostrejšem zaznavanju, hitrejšem odzivu in večji učin­kovitosti ter prožnosti telesa.

Švedska agencija za kemikalije je ugotovila, da so erotični pripomočki varnejši od otroških igrač. Nevarne kemične snovi so namreč našli v kar 15 odstotkih otroških igrač in le v dveh odstotkih erotičnih pripomočkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"To je bilo presenetljivo," je dejala inšpektorica pri agenciji Frida Ramstrom za AFP. To pomeni, da so erotične igrače bolj varne kot otroške, vsaj kar se tiče izpostavljenosti kemikalijam.

Piše: Marko Kovač v novih Misterijih www.misteriji.si

Borov pelod ohranja zdravje prostate, zdravi raka na prostati in dojkah
Borovci vsako pomlad ob sušnem in vetrovnem vremenu spustijo v zrak rumeno prašno meglico. Nekateri se pritožujejo nad umazanimi okni, drugi imajo težave z alergijami, le redki pa vedo, da se v tem prahu skriva pravi zaklad narave. To je borov pelod, ki se usuje iz rumenih mačic borovih dreves. Borov pelod vsebuje mnogo koristnih snovi, v zadnjem času pa postaja znan predvsem zaradi androgenih lastnosti, to je sposobnosti, da dvigne raven testosterona v krvi.

Testosteron je v zahodni civilizaciji na slabem glasu. Res je, da ima lahko preveč testosterona tudi negativne posledice, kot so težave s kožo, pretirana impulzivnost in spolna sla, vendar imamo danes več negativnih posledic zaradi nizkih kot zaradi visokih ravni testosterona v krvi. Simptomi nizke ravni testosterona so neodločnost, čustvena nestabilnost, nespečnost, pomanjkljiva koncentracija in spomin, debelost, zmanjšana fizična moč, manjša kostna masa in sposobnost regeneracije ter tudi zmanjšan libido in sposobnost erekcije.

Dviganje težkih predmetov in izmensko delo, vse to vpliva na plodnost žensk.
Ameriški raziskovalci so ugotovili, da bodo ženske, ki se zdravijo zaradi neplodnosti, še težje zanosile, če bodo dvigovale ali potiskale težke predmete. Podobno povezavo so strokovanjaki harvardske univerze ugotovili tudi pri tistih ženskah, ki ponoči hodijo v službo.

"Naše raziskave kažejo, da bi se morale ženske, ki nameravajo zanositi, še kako zavedati morebitnih negativnih učinkov nočnih izmen, pa tudi tega, da dvigovanje težkih predmetov vpliva na njihovo reporduktivno zdravje," je dejala vodilna raziskovalka Lidia Minguez Alarcon.

Otrok je prejšnji teden doma poročal, kaj jih je učila (…). Pogovarjali so se o aktualnih dogodkih, tudi o pretepu onega fanta do smrti in kaznovanju. Mladež se je v tem primeru zavzela za dosmrtno ječo ali smrtno kazen kot edino pravično za tako hudo dejanje, ko nekdo zaradi objestnosti storilca, izgubi življenje, obenem pa je bila kritična do obstoječega milega sistema kaznovanja, v katerem jo storilci najhujših kaznivih dejanj odnesejo z nekajletnimi zapornimi kaznimi, pogojnimi izpusti in podobno, kar ne odraža teže storjenega dejanja, učiteljica pa jim je dopovedovala, da je potrebno v obstoječi sistem zaupati, sodbe spoštovati, jih jemati kot pravične in verjeti, da je tako, kot je, že prav. Ker sem pravnica, sem seveda morala doma vse to korigirati.

In sicer: Sistema (konkretno pravnega) ne smemo jemati kot nekaj statičnega, samoumevnega, nekaj za vselej danega. Če ga doživljamo kot nepravičnega, moramo o njem razmišljati, zlasti s spraševanjem, kako bi lahko bil boljši, pravičnejši, zakaj je tak, kot je, in s kakšnimi mehanizmi deluje.

Psihologinja in terapevtka za pare Alexandra Solomon o stavkih, ki so za vašo zvezo lahko usodni.
Ljubosumje, družinske ali finančne težave ... Razlogov za spor med pari je veliko, zveze in zakoni pa se lahko končajo tudi zaradi besed, ki jih partnerji v jezi izustijo. Psihologinja in terapevtka za pare Alexandra Solomon je izpostavila tri primere.

1. Če bi me ljubil, bi …
Na ta stavek vaš partner nikoli ne bo mogel najti primernega odgovora. Solomonova zato svetuje, da ga malce omilite. Poskusite z: "Ne razumem, zakaj se tega tako braniš. Me ne ljubiš dovolj? Vsaj tako to razumem jaz.“ Tako boste odprli pot diskusiji in partnerju omogočili, da vam razloži svoje stališče.

Oporni skelet civilizacije
Na prvi pogled se zdi, da je strah oporni skelet civilizacije. Na vseh ravneh človekovega delovanja je namreč vgrajen v družbene mehanizme in institucije, ki podpirajo družbo. Strah nam­reč sili v aktivnost. Zaradi strahu človeštvo izgublja ogromno ener­gije in opravlja naloge, ki so popolnoma nepotrebne. Razvite družbe so postale hiperaktivne, to pa jim še malo ni v korist. Ljudje, ki so prepojeni s strahom, nimajo časa za nič drugega.

Strah usmeri pozornost širše družbe v zaželeno smer, poenoti njihov interes in jih aktivira za doseganje skupnih ciljev. Zato je pomembno najti sovražnika, pa čeprav izmišljenega. Države se iz strahu pred različnimi nevarnostmi, povezanimi z zunanjo ali notranjo grožnjo, zavarujejo z različnimi mehanizmi.

Človek lahko gleda po televiziji kako drugi potujejo in se mu v sebi dozdeva, da bi bil popolnoma srečen, če bi nekega dne to doživel.

Nekega dne pride do tega in se mu lahko zgodi, da bi ga osrečilo čisto nekaj drugega.

To se mu zgodi ker ne pozna potrebe resnične biti.

Lahko pa ima tudi v sebi stalno srečo radost in veselje kot stalnico, in če je lahkomiseln vse to zaradi napačnega neosveščenega dejanja zgubi in močno trpi.

Živimo v časih, ki so iz dneva v dan bolj negotovi. Že vremenske napovedi za več kot tri dni so nezanesljive, politične še toliko bolj.

Te novice boste brali, ko bodo ameriške volitve tik pred vrati, ruska flota bo že v Sredozemlju. Po Rusiji, Romuniji, Bolgariji in baltiških državah že nameščajo jedrske bojne glave. Begunci, migranti, povratniki iz vojn, plačanci … vse bolj pritiskajo na evropske meje. Svetovni voditelji so že zdavnaj pozabili na oliko, tudi dialogi v svetovnih organizacijah čedalje bolj spominjajo na pričkanje po tržnicah.

Zgodil se je dogodek. Ne v smislu, o katerem govori Alain Badiou, kajpak, saj bi bilo to preveč radikalno, zlasti za te kraje, pa vendar ga je vredno omeniti. Vreden je celo komentarja in kritične misli, saj ravno ni dogodek v filozofskem pomenu besede, ampak je zgolj simulacija dogodka, kar je še en prispevek h kapitalistični blaznosti, je neuspelo srečanje, ki je odveč prav kot neuspelo, in je čista izguba časa, čeprav je čas tudi denar, kot pravijo.

Pa tudi zato, ker je vse skupaj neka gospa zelo jedrnato komentirala takole: Sicer pa je vredno pogledati celotno oddajo Cerar in mladi, ker je vse skupaj zelo perverzna groteska.

Raziskava strokovnjakov z Michigan State University ugotavlja, da so velike razlike med otroci, ki mislijo, da je pamet nekaj fiksnega in med tistimi, ki so mnenja, da lahko raste. 
Otroci, ki so prepričani, da pamet lahko raste, posvečajo več pozornosti svojim napakam in se iz njih veliko naučijo. To so strokovnjaki ugotovili z meritvami možganskih valov pri otrocih.

Raziskava kaže na to, da bi morali tako starši kot učitelji otroke spodbujati, da več pozornosti namenijo svojim napakam in se tako iz njih učijo. Slabo pa je, če napake kar spregledamo ali jih poskušamo zakriti.

Največja moč žensk se nahaja v njihovem prirojenem materinstvu, v njihovi ustvarjalni moči, ki daje življenje. In ta moč lahko pomaga ženskam izpeljati mnogo silnejše spremembe v družbi, kot bi jih kdajkoli lahko dosegli moški.

Dejansko ženske ali njenih prirojenih lastnosti materinstva – lastnosti kot so ljubezen, sočutje in potrpežljivost, ne more ovirati nobena zunanja sila. Ona in samo ona je tista, ki se mora prebuditi. Njen um je edina resnična ovira, ki preprečuje, da bi se to zgodilo.

Obe plati medalje
Zaradi strahu počnemo stvari, ki jih sicer nikoli ne bi počeli: svojo življenjsko energijo usmerjamo v aktivnosti, ki niso ne le nekoristne, temveč uničujejo nas sa­me, sočloveka, naravo in okolje ter prinašajo smrt. Zaradi strahu je človek pripra­vljen storiti praktično vse, vključno z jema­njem tujega ali lastnega življenja; to pa so dejanja, ki jih ni več mogoče popraviti.

A vsaka stvar ima tudi svojo dobro plat. Napačno bi bilo trditi, da strah izključno negativno vpliva na razvoj civilizacije, saj je prispeval k hitrejšemu evolutivnemu raz­voju in omogočil ali pospešil tudi nekatera odkritja, ki so člo­veštvu v prid. V pradavnini je strah pospešil razvoj miselnih potencialov, prazgodovinskemu človeku je pomagal do večje iznajdljivosti in zanesljivejšega preživetja. Skozi vso svetovno zgo­dovino je različna ljudstva – predvsem v vojni - spodbujal k ustvarjanju nekaterih velikih dosežkov; takšen izum je denimo radar.

Piše: Uroš Brumen v novi Hani www.revija-hana.com

»Tisto, kar čutimo – bije, tisto, kar čutimo – prepoznamo, tisto, kar čutimo – nas objame, tisto, kar čutimo – nas poljubi, tisto, kar čutimo – nas tolaži in tisto, kar čutimo – nas poboža … Tisto, kar imamo radi – je človek.« Vedno se nekako na prvem mestu pojavi vprašanje: Kje je začetek in kje je konec bivanja? Ali je začetek res tam, kjer se vse začne? Ali pa je konec le začetek oziroma neka nova priložnost, da se lahko v popolnosti izrazimo.

Človek ni le tisto, kar vidimo, človek je v resnici in zares nekaj več. To sem nekako občutil na lastni koži. Takrat, ko sem sredi meditacije, nekega lepega sončnega jutra, ko so od daleč dišali cvetovi češenj in brstele sveže pomladne trave, prvič tudi na svoji zavedni ravni občutil, kako sem svobodno poletel tja navzgor. Tja nekam, v neke druge razsežnosti.

Še več zadovoljstva za dan žena

Vabimo vas na 13. sejem Altermed

Zdrav način življenja, zdravilstvo, zeliščarstvo, zdrava prehrana, naravna kozmetika in okolju prijazno bivanje.

Na celjskem sejmu od 10-12 marca 2017.

Sejem ALTERMED skupaj s sejmoma FLORA in POROKA oblikuje spomladanski sejemski trojček. Čez vikend se sejmom pridružita še čebelarska dneva ApiSlovenija, ki na sejmišče pripeljeta več tisoč domačih in tujih čebelarjev.

Vsak na svoji poti, vsak svoj kreator, vsak skrbnik sebe. Postavlja se tudi vprašanje ali mi živimo življenje ali življenje živi nas. Kakšno vlogo igramo v tem življenju? Kakšna je naša naloga v tem življenju? Ali sploh smo na pravi poti?

Močna filozofska, vseživljenjska vprašanja, o katerih se lahko in zmore spraševati le malokdo. Kje pa najdemo čas za vsa vprašanja, v svojem že tako prezapolnjenjemu urniku. Treba je poskrbeti za osnovne življenjske potrebe. Sama nisem odgovorna samo zase, ampak moram poskrbeti še za celo kopico drugih ljudi, ki so odvisni od mene. Kaj pa kmetje?

Nekateri ljudje hvalijo ali se zahvalijo za vse, kar jim prihaja nasproti. Pa naj bo odsev še tako zamegljen, uspe jim odkriti pajčolan izpod katerega se blešči drugačna resnica. To so alkimisti, ki jim »slabo« ne predstavlja več ovir, temveč ravno nasprotno. Toda nasprotje je včasih sila nepredvidljivo. Zamajejo se ti tla pod nogami, ko vidiš vse te sence ob svoji strani, bi lahko rekla.To so alkimisti drugačne sorte od teh, ki vidijo pravo resnico.

Vzporedno z njimi se ne da, vmes se pa loviš kakor kužek, ki išče sled za svojim gospodarjem. Lahko ti podtaknejo kakšno slabo vest, tudi krivda jim gre dobro od rok. Iskati krivine ali sredino te zagotovo naučijo. Prav najboljši učitelji so, čeprav ti lahko zelo dosledno parajo živce. Vsekakor tako dolgo dokler si povsem ne zaupaš in ne zapadeš več pod noben vpliv.