NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 
Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.

Vpiši se ali pošlji email na: soncna@pozitivke.net.
Več o sončni pošti >>
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 20.000 bralcev.

 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 NOVO PRI NAS  

ČLANKI

6 novi Članki v zadnjih 24 urah

KOMENTARJI BRALCEV
zadnja 2 dni

  • Temina
  • Družbene mreže in... [+2]
  • Kam jih vodi?
  • Predsednika iščejo...
  • Misel tedna
  • Ribe na drevju, p...
  • Žametne vrtnice [+2]

  • TRACKBACKS zadnja 2 dni

    Ni novih trackback komentarjev

    POVEZAVE zadnja 2 tedna

    Ni nedavnih novih povezav

     Aktualno  


     Mesečni koledar  
    Dogodki te strani

    sobota 23-sep
  • Dobrodelni dogodek ŠAPICE SREČE
  • Jesenski pohod na 36. Kmečkem prazniku v Svečini

  • nedelja 24-sep
  • M'hajlov s'min

  • ponedeljek 25-sep
  • Samopodoba v diferencialni psihologiji

  • torek 26-sep
  • Jubilanti: Lado Leskovar
  • Joga večer s Sačinandano Svamijem

  • petek 29-sep
  • Ženski ekskluzivni vikend retreat (odklop) »Ko objamem sebe in proslavljam svoje življenje « - 29.9. do 1.10.

  • sobota 30-sep
  • Seminar „Življenje je zmaga“ - Pot stkana iz svetlobe

  • sobota 07-okt
  • Koncert Terry Oldfield & Soraya

  • nedelja 08-okt
  • Delavnica Terry Oldfield & Soraya

  • sobota 14-okt
  • Delavnica izdelovanja talismanov in amuletov

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Z divjo ščetico nad boreliozo   
    sobota, 13. maj 2017 @ 01:00 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Z divjo ščetico nad boreliozo

    »Zjutraj, ko sem vstal, sem videl več glav v ogledalu. Vedel sem, da se z mano nekaj dogaja, zato sem prosil ženo, naj hitro pokliče zdravnika, češ da bom umrl. Ko sem hotel vstati in iti na stranišče, me noge niso več nesle,« se dni po piku klopa spominja nekoč vsestranski športnik, alpinist in smučar, Herman Čater. Okužb s klopi je iz leta v leto več, mnogi niti ne vedo, da so okuženi.

    »Čez nekaj dni so mi začele hromiti roke, potem sem padel še v komo. Ko sem se po dvanajstih dneh zbudil, sem bil popolnoma hrom od pasu navzgor. Nisem mogel govoriti, dihati, požirati. Pravi, da je bila pot okrevanja zelo dolga: »V zdravilišču sem bil eno leto, nato v celjski bolnišnici tri ali štiri leta.« Ohromitev leve roke pa ga še danes, po dvajsetih letih opominja, da se je pred klopi nujno potrebno zaščititi.

    Leta 1989 se je s klopom okužil tudi zeliščar, Bene Behrič. »Rahlo so me boleli sklepi in vseskozi sem bil utrujen. Zdravil sem se z antibiotiki, redno hodil na kontrole, bolečine so se kljub temu stopnjevale. Na vseh kontrolnih testih je bila borelioza negativna. Konvencionalna medicina je vse bolečine pripisovala drugim revmatskim obolenjem. Bolezen je posledice žal pustila v mišicah. Noge niso več tako stabilne kot nekoč in nimajo več moči, ker borelija v vseh teh letih ni bila uspešno ozdravljena,« pravi.

    Lymsko boreliozo povzroča mikroskopsko majhna in zelo nevrotoksična bakterija Borrelia burgdorferi in ostale spirohete (nove oblike borelioze), ki jih je čedalje več in ogrožajo Slovence. »Najpogostejši prenašalci so klopi, ti pa jih večinoma dobijo od glodavcev, od miši. Ko pridejo v človeško telo – v tem pa je bolj toplo kot v telesih glodalcev -, spremenijo obliko, zato jih imunski sistem velikokrat ne prepozna. Če je imunski sistem oslabljen, se antigeni hitreje razmnožijo po telesu in napadejo lastno tkivo. Prav zato je borelijo, kot ji rečemo po domače, tako težko odkriti.

    Če je ne zdravimo pravočasno, poškoduje določene dele telesa,« trdi Behrič. Kot pojasnjuje, je bakterija izjemno hitra, gibljiva, danes je tukaj, jutri tam, nenehno se seli in po telesu sprošča strupe. »Bakterija se lahko ugnezdi v vsak organ, najrajši v mehka tkiva, meja ne pozna. Pogostokrat se zateče tja, kjer je človek najšibkejši. Ena težava je bakterija, druga pa nevrostrupi, ki lahko pustošijo po osrednjem in perifernem živčevju. Kamorkoli se naseli, poškoduje imunski sistem in sproži vnetje,« opozarja Behrič in opiše zgodbo, ki doleti večino okuženih.

    »Janez gre v gozd, piči ga klop. K sreči takoj zazna okužbo in dobi antibiotik. Če smo okuženi, je najbolje, da obiščemo dobrega infektologa. In če izgine rdečina, ko pojemo antibiotik, ne pomeni, da smo ozdravljeni, rdečina izgine v vsakem primeru. Rdečina je le znak, da so prišle okužene bakterije v telo in da so se razširile po zdravem tkivu. Ko rdečina izgine, to še ne pomeni, da so šle iz telesa. Pri veliki večini rodov bakterij pa se rdečina sploh ne pojavi. Osebni zdravnik je zadovoljen, Janez misli, da je zdrav. K sreči ima Janez dober imunski sistem, kar ga rešuje. Če je močnega zdravja, bo dlje časa stabilen, če šibkega, pa bodo kaj kmalu spet nastopile težave: bolečine v sklepih, gležnjih ...

    Janez ponovno obišče zdravnika in ta mu v drugo predpiše Naklofen, češ da so bolečine tipične za petdeseta. Borelija napreduje. Bakterije oddajajo strupe, posledično zastrupljajo organizem, pri bolnikih lahko pride do motenj vida, vidijo dvojno, megleno, pa spet normalno. Janezu se eno jutro močno zavrti, počutje niha. Na bolečine ne misli, skrbi ga za oči in glavo. Gre na pregled k nevrologu in očesnemu zdravniku. Z očesnim živcem je vse dobro; preslikava glave tudi ni pokazala, od kod omotica in izguba ravnotežja, torej to zagotovo ni od glave. Nekdo posumi, da bi morda lahko šlo za borelijo, pa ga pošljejo še na infektologijo. Na Janezovo srečo v krvi zaznajo mejne vrednosti. Končna diagnoza: zastarana borelioza, ki ni bila pravočasno zdravljena.« Iskanje protiteles ni vedno zanesljivo, krvne preiskave pa zato pogosto ne dajo prave slike.

    »Z ugrizom klopa ali vbodom insekta lahko dobimo več vrst bakterij in več vrst virusov, ki nam posledično lahko zagrenijo življenje. Včasih tudi paralizirajo telo. V tem stadiju je borelijo težko diagnosticirati,« pravi Behrič. Bakterija se lahko spremeni v cistično obliko in privzame  stadij mirovanja. V tem stadiju je sposobna preživeti več let. Gre za izjemno bakterijo. Posledično pa lahko človeka ponovno prizadene, ko najmanj pričakuje, običajno ob hudih fizičnih naporih in stresih, zaradi katerih pade imunski sistem. Diagnoze so velikokrat napačno predstavljene. Zdravniki običajno sumijo razne avtoimune bolezni, depresijo, morda bomo zanje celo hipohondri, a ne dajmo se zmesti. V ozadju najhujših bolezni je velikokrat prav ugriz klopa.

    Če smo okuženi z borelijo, pa nismo pravilno zdravljeni, lahko zbolimo za:

    • revmatoidnim artritisom
    • Parkinsonovo boleznijo
    • depresijo
    • okvaro možganskih živcev
    • konjunktivitisom
    • sklerodermijo
    • lupusom
    • reverzibilno demenco
    • multiplo sklerozo
    • in številnimi drugimi avtoimunimi obolenji

    Bioresonanca kot alternativa
    Kolikokrat možganska kap ni možganska kap, kolikokrat srčna kap ni srčna kap in kolikokrat multipla skleroza ni multipla skleroza. Ljudje so v brezupnem stanju, ne vidijo izhoda, krvni testi ne pokažejo ničesar. Veliko ljudi ob okužbi z boreliozo poišče pomoč v alternativnih metodah. Največkrat z bioresonanco. Vsak mikroorganizem oddaja svojo frekvenco in bioresonanca jo zazna. Terapijo je dobro kombinirati z zelišči oziroma homeopatijo. Če se želimo boriti proti boreliji, moramo okrepiti tudi imunski sistem.

    Na število prebivalcev Slovenija v primerjavi z drugimi državami sveta sodi v samem vrhu okužb z lymsko boreliozo. V Sloveniji za to okužbo letno zboli od 4.000 do 6.000 ljudi vseh starosti. Največ okužb je v toplejšem delu leta.

    Z divjo ščetico nad klope
    »Divja ščetica (Dipsacus follonum L. Dipsacus Sylvester) je v veliko pomoč pri zdravljenju  lymske borelioze,« pravi zeliščar, Ivan Brezovec, ki je s tinkturo te dvoletne rastline pomagal že mnogim. Tinktura divje ščetice je sicer uradno prehransko dopolnilo. V ljudski medicini si z njo pomagajo pri zdravljenju lymske borelioze, kroničnega revmatizma, poškodovanih mišicah (kot obkladek), sklepih, kosteh, artritisu, pri kroničnih kožnih obolenjih, putiki, spodbuja delovanje ledvic, jeter ter krvnega obtoka. »Tinktura se pripravlja iz sveže izkopanih, opranih, rahlo osušenih in sesekljanih korenin divje ščetice na osnovi kvalitetnega žganja,« pravi Brezovec.

    Divja ščetica je dvoletna rastlina. Prvo leto se zaseje, razvije listno maso in proti koncu poletja steblo s cvetovi. Zatem semeni. Drugo leto steblo močno oleseni in propade. Uporablja se korenina in je grenkega okusa. Izkopljemo jo za uporabo v prvem letu; v jeseni v času v času mirovanja ter do zgodnje pomladi. Naslednje leto korenina oleseni in je neuporabna.

    »Učinkovine, izolirane iz korenin divje ščetice (najpomembnejši so saponini, iridoidi in fenilpropanoidi) delujejo protivnetno, antioksidantno in protibakterijsko. Divjo ščetico so že v preteklosti tradicionalno uporabljali pri zdravljenju putike, artritisa, vodenice, revme, zlatenice, pri žolčnih težavah, pri dermatozah in aknah,« pojasnjuje Brezovec. Dobro deluje na ledvice in jetra, jih čisti, razstruplja, poživi krvni obtok in zavira vnetja.

    Doziranje pri uporabi:

    • 3x dnevno 3–9 kapljic z malo vode ali nesladkanega čaja
    • tinkturo zaužijemo pol ure pred jedjo
    • 'kura' traja najmanj 3 mesece, včasih več mesecev, odvisno od težav
    • treba je opraviti testne kontrole v laboratorijih

    Kdor ne prenaša alkohola, lahko užije čaj iz korenin in nato prežveči prekuhano korenino.

    Ob ščetici je nujno piti tudi ameriški slamnik, ki jača imunski sistem. Boj proti boreliozi bo uspešen le, če bo naš imunski sistem dovolj močan.

    Eterična olja za zaščito
    Pred klopi se lahko najbolje zavarujemo z eteričnimi olji, pravi Brezovec: »Najbolje je, da si doma sami pripravimo kakšen repelent iz izbranih eteričnih olj poprove mete, sivke, limonske trave, limone, geranije, evkalipta. Eterično olje pripravim tako, da veliko koncentracijo vsake rastline dam v oljčno olje in pustim stati dva meseca. Ko je olje pripravljeno, 10 ali 15 kapljic eteričnega olja nalijem v pol litra vode in prelijem v plastično razpršilko. Še bolj učinkovito pa je, če k temu damo še nekaj domačega belega kisa.« Pred vsakim odhodom v naravo eterično olje temeljito in enakomerno razpršimo po celem telesu. Poleg tega ne smemo pozabiti, da si pred odhodom od doma oblečemo svetla oblačila, da lažje opazimo klopa. Pomembno pa je tudi, da po prihodu domov temeljito pregledamo celo telo.

    Anasplasmoza ali erlihija, imel jo je tudi Tomaž Humar, ni tipična le pri živalih, ampak pride tudi na človeka. Prav tako ne čakajmo na rdeči kolobar, če nas ugrizne klop. Kolobar povzroča samo določena bakterija, bakterij pa je mnogo in okuženi smo lahko s številnimi.

    Če prisotnost bakterije pravočasno potrdimo, se lahko proti njim uspešno borimo; v začetku sicer z antibiotiki, kasneje tudi z naravnimi pripravki.

    Lymska borelioza je ena od bolezni s številnimi obrazi. Poteka v treh fazah, različno glede na vrsto bakterije in na imunski odziv posameznika: ena vrsta najpogosteje povzroča okvare kože, druga živčevja in tretja okvare sklepov.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Ekskluzivno in intervjuji

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Borelioza-Divja-Scetica-Preventiva-Revij

    No trackback comments for this entry.

    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2017 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,19 seconds