|
||||||
|
|||||||
Poznate novodobno bolezen, za katero nas zdravijo sodobne farmacevstke družbe, na kateri porabimo milijone evrov? V obdobju, v katerem živimo, je to bolezen nove dobe. Ko sem se prvič srečala z depresijo oziroma paničnimi napadi in tesnobo, sem bila prepričana, vsaj tako so me naučili, da je ta bolezen dedna. Kasneje, ko sem oddelala zdravljenje s farmacijo, se odločila, da ne bom več jedla antidepresivov, sem začela drezati v globine.
Preučevanje dednosti, prehrane, ki preprečuje depresivna vedenja, kitajske medicine in na koncu študij psihoterapije, so mi dali nov uvid v tovrstna stanja. Verjemite, kot vedno poudarjam, v življenju je nujno učenje, saj samo tako širimo zavest in prepoznavamo čudeže, ki se nam lahko zgodijo. Tisti, ki spremljate moje članke, ste opazili, da je v vsakem en delček razlage za vsa naša stanja.
Tukaj vam želim na način za navadne ljudi, katerega jaz nisem bila deležna, prikazati, zakaj vse to nastane in kako se lahko borimo proti temu. Vedite, da spoštujem in uporabljam klasično medicino, vendar je prepletanje le te z duhovnimi vidiki in alternativo precej bolj vznemirljivo in mi širi duha, vsled tega življenja ne jemljem črno-belo, ampak skušam umestiti vse, kar se mi zdi, da lahko vpliva na kakovost življenja, v eno samo celoto. Ker ni jina brez yanga in obratno.
Pomembno je, da smo seznanjeni, da so vzorci iz otroštva, prepričanja, ki so nam jih vsadili najbližji in okolica, temelj našega vidika na čustva in misli. Zato je pomembno vrniti se v otroštvo in to prepoznati. Ker samo s temi vzorci si lahko razlagamo, zakaj se nam nekaj dogaja in zakaj na določene stvari odreagiramo večkrat enako. Vse to pa, kot vedno pišem, lahko spremenimo. Moramo ozavestiti vzorce, ki so nam kot osebnosti škodovali, jih sprejeti in spremeniti.
Zakaj?
Čustva so psihološka doživetja. Lahko so negativna ali pozitivna. To lahko prepoznamo, kako smo bili vzgajani. Če nismo nikdar smeli pokazati jeze, jo tudi kot odrasli ne izražamo, saj nam neki notranji hudiček reče: » Ti ti ti...kako pa se vedeš. To ni v redu.« In takoj smo mnenja, da je jeza čustvo, ki ne sme biti prisotno v našem vrednostnem sistemu. Moramo pa vedeti, da so vsa čustva pomembna. Negativna zato, ker nas silijo v borbo in spreminjanje, pozitivna pa, ker nas spodbujajo, da ustvarjamo v tem duhu naprej.
Poleg tega smo s strani medijev stalno posipani z zgodbami ljudi, ki obvladujejo vsa negativna čustva in so navidez uspešni, ob tem pa sebe dajemo v nič, ker se nismo sposobni spopadati s težavami življenja in nam nikakor ne uspe. Pa verjemite, temu ni tako. Vse te uspešne zgodbe, poznam jih veliko, imajo v svoji vsebini ogromno porazov, bolezni in trpljenja. Samo predstavijo jih tako, da mislimo, da smo edini na svetu, ki nam nekaj ni uspelo.
Z vseh koncev nam dajejo navodila za obvladovanje stresa, tako da resnično ne vemo, kaj je z nami narobe.
Stvar pa je v bistvu zelo preprosta. Vedite, da se vsi ljudje srečujemo s strahom, tremo, tesnobo in živčnostjo. Ena sama razlika je med temi in onimi. Kakšno pomembnost dajemo negativnim čustvom. Ko se jih začnemo zavestno otepati, o njih veliko razmišljamo in pademo v dolgotrajni postopek ciklanja. Zamislite si komarja, ki vam na vsake pol ure brenči okrog ušes. Ko mu posvetite pozornost, celo noč vstajate, iščete spreje, prižigate luči in imate uničeno noč. Drug dan se oborožite in ga čakate že od jutra do noči. Zapirate vrata, vpijete na vse, ki prižgejo luč v spalnici. Je tako?
No tako se posvečamo negativnim mislim in čustvom, ki nas prevevajo in se znajdemo v ciklanju, ki začne trajati in temu se reče OKM ( obsesivno kompulzivna motnja). In ko to, ali odvračanje misli, ali obvladovanje traja predolgo, imamo že diagnozo za anksioznost.
Ko pa začnemo zmanjševati pomembnost naših misli, ki nam nažirajo vsakdan, ko jih sprejmemo in spustimo, ko se zavemo, da jih lahko priznamo, brez slabe vesti, ker se to dogaja vsem in ko si na novo uredimo vrednostni sistem, se stvari s treningom začnejo spreminjati.
Misli so samo skupek besed in niso nevarne, dokler jim mi ne pripišemo nevarnosti.
Vam povem še eno dejstvo. K tej bolezni sodobnega časa so nagnjeni pretirano socializirani ljudje, saj imajo v vrednostnem sistemu zapisano, da morajo biti do vseh prijazni in ustrežljivi, ker drugače ne bodo dobri. Ker za njih se pa res ne spodobi, da izkažejo jezo ali nestrinjanje.
Farmacija ima tendenco, da se OKM opredeli kot bolezen, ker so to seveda tudi samo trgovci, včasih, ko ni bilo še toliko zdravil, smo temu rekli KRIZA.
Razmislite, ko si rečete: » To mi ne bo uspelo......« kakšna občutja doživite? Sedaj zamenjajte: » Opazil/a sem, da mi je švignila misel, da mi ne bo uspelo....« in sedaj?
Glede na to, da smo vsak dan bombardirani s strani reklam, da potrebujemo še to in ono, da bo naše življenje popolno in temu, kot veste, ni konca. Vsak dan smo bombardirani s strani medijev ali o nekom, ki je zelo uspešen in nam da občutek, da mi nismo dosegli dovolj, ali pa, kako nekje nekdo trpi v pomanjkanju, da razmišljamo o tem in se začnemo spraševati, kaj če se to zgodi nam. Tako padamo v globoko luknjo, kjer ne vidimo svetle prihodnosti in se nam zdi, da smo dobili negativno oceno na vseh področjih. In ko se to razraste, si ne znamo več pomagati sami, ampak iščemo pomoč drugje. Nima pa nihče instant rešitve za nas, lahko nam samo pomaga, da nas usmerja skozi vprašanja, nam pokaže morda drugačno plat zgodbe in nam okrepi samopodobo.
Iz vsega tega sledi, da je edino pomembno, najbolj pomembno, kako mi gledamo na naša negativna čustva in misli. Koliko jim posvečamo pozornosti in kako dolgo. Ker če to traja, ljudje razvijemo določene obrede, da se tem čustvom izogibamo, jih predihavamo ali delamo kakšen drug obred in s tem jim stalno posvečamo pozornost. O tem sem tudi že pisala. Temu se reče rutina, ki nam prežema vsakdan. Zato vas pozivam, da destruktivne rutinske vzorce počasi začnete spreminjati. Morda se tudi namenoma predajte situaciji, kjer veste, da bo prisoten strah ali tesnoba in ga spustite skozi sebe. Morda jutri ne bo več imel tako velikih oči in bo resnično votel.
ODločite se, da boste po najboljših možnih močeh začeli zmanjševati slabe misli. Morda zapišite vse na list papirja in se igrajte, da eno od njih 21 dni spreminjate v pozitivno. In potem drugo in naslednjo. Počasi. Napišite na list papirja vse vaše dosežke v življenju. Vsako malenkost in podrobnost, vključno s tem, da imate npr. prijatelje, da imate otroke, da dobro kuhate, da imate smisel za modo..karkoli. Ker v vse to ste vlagali svoj trud in vse to so dosežki. In verjemite, niso zanemarljivi.
ODločite se, da vam slabe misli ne bodo več švigale po glavi, preusmerite pozornost za nekaj minut, naredite kaj drugega, da se fizično umaknete iz mesta, kjer so vas obdale te misli.
ODločite se, da ste vredni, taki kot ste, da se boste učili še naprej in ne iskali svojih pomankljivosti.
Stalna je samo sprememba. ODločite se zanjo.
Sonja Mušič
Vir: www.mychi.si
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Anksioznost-Tesnoba-Zivcnost-Strah-Trema
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
