Vse veliko se zgodi v tišini. Velike ideje, ki spreminjajo svet, zorijo stran od gonje in nemira sveta. Vsa bistvena spoznanja, vsa prelomna odkritja in iznajdbe potrebujejo svoj razvoj in uresničitev mir in tišino.

Tudi tisto, kar lahko da našemu življenju popolnoma novom usmeritev, uspeva le v miru in tišini. Obstaja dve vrsti tišine: zunanja in notranja.
Zunanjo tišino potrebujemo, da bi o nečem globoko premislili, da bi lahko rešili zapleten problem ali si resnično odpočili. S hrupom obremenjenemu sodobnemu človeku lahko tišina zelo pomaga, zanj je lahko zdravilna.

Zelenjava oziroma sadje nosi v sebi vzorec, ki je podoben telesnemu organu ali fiziološki funkciji telesa. Ta vzorec deluje kot znamenje ali znak in hrani ter zdravi telesne organe.

Oglejmo si nekaj teh podobnosti in blagodejnih koristi.

Piše: Sonja A. Mrak v Karma plus

Ljudje opazujejo svet kot veliko paleto različnih barv. Človekovo oko razlikuje približno milijon različnih odtenkov barv, katerim pripisujemo velik pomen. Vsemu navkljub pa nima nobena barva tolikšen pomen kot rdeča barva. Dokazi so skriti v mnogih svetovnih jezikih, še najbolj pa v angleškem. Hodimo po rdeči preprogi, kriminalci imajo okrvavljene roke, rdečo vrvico nosimo za obrambo pred uroki. Ustavimo se pri rdeči luči na semaforju, izogibamo se rdečim jesetrom in praznujemo rdeče označene datume na koledarju. Odvisno od političnih prepričanj se izogibamo rdeči zastavi ali pa smo ponosni nanjo, ko pa nas nekdo razbesni, pravimo, da imamo rdeče pred očmi.

Mnogi od teh izrazov so novejšega datuma, stari približno tristo let. Radikalno politiko imenujemo "rdečo" po krvavi evropski vstaji leta 1848, medtem ko je rdeč trak izraz iz 18. stoletja, ki se nanaša na rdeče trakove, s katerimi so v Angliji vezali dokumente. Ne glede na vse, ima rdeča barva mnogo globlje korenine v človeški psihi. Čeprav veliko število sesalcev ne vidi rdeče barve, je človeško oko zelo občutljivo zanjo, saj lahko rečemo, da je občutljivost za rdečo barvo prirojena. Morda to pojasnjuje, zakaj je v skoraj vseh tujih jezikih beseda za rdečo barvo starejša od katerekoli druge. Pred modro, rumeno ali zeleno je bila rdeča, barva krvi in ognja.

Ponev iz litega železa je pred iznajdbo teflona, poznano rakotvorno spojino, služila kot površina za kuhanje proti sprijemanju. Medtem ko teflonske ponve izgubijo svojo najboljšo lastnost že v roku dveh let, postaja dobra stara ponev iz litega železa z leti vedno boljša.

Dolgoživost je tista, ki daje litemu železu status odličnega in “zelenega” kuhinjskega pomočnika. Predstavljajte si, da vam posode za kuhanje ne bi bilo potrebno nikoli več zamenjati. Res je, da morate posodo iz litega železa vzdrževati nekoliko bolj kot njihove kemično izpopolnjene dvojnike, vendar jo bodo lahko uporabljali vaši otroci in celo njihovi otroci. Poleg neverjetne dolgoživosti in trpežnosti, ki jo ponuja ponev iz litega železa, njena gostota in teža enakomerno razporedita in vzdržujeta vročino; tako lahko kuhate tudi na majhnem ognju.

Živimo v času, ko je bolezen okrog nas v skoraj vsakem koraku. Vsakdo vsaj pozna nekoga bližnjega, ki ima hujšo bolezen. Morda ni to epidemija kot nekdaj, ni kuga, gripa, vročica denga..., morda ni nalezljivo preko dotika, zraka..., vendar se mi zdi je nalezljivo preko uma. Splošna mnenja ljudi, marketing, trgovine, farmacija, mlečna industrija, mesna industrija........vsi nas vabijo v nakup njihovih izdelkov, ki so seveda najboljši, nam nujno potrebni....

V pripravljenih obrokih tičijo skrite sestavine (konzervansi, barvila, kemijske sestavine, aspartam, sladkor, ogromno soli, ojačevalci okusov, ki kličejo po še .....), ponujajo nam zdravila za odpravljanje posledic, z vzrokom se zdravstvo ne ukvarja kaj dosti.

Pred 13 leti sem začela spoznavati svet joge, meditacije in ostalih sprostitvenih tehnik. V času, ko sem bila najbolj raztresena in zmedena najstnica, mi je joga pokazala pot iz kaosa ter me usmerila na pot spoznavanja same sebe in prepoznavanja miselnih vzorcev in okvirjev, ki so me omejevali v odnosih in uresničevanju življenjskih ciljev.

Kot najstnica sem bila naučena da sem vedno prijazna, da skušam pomagati drugim, da se trudim in trdo delam, saj bo nekdo opazil moj trud in me nagradil. Veliko mi je pomenilo, da so me drugi imeli radi, da sem dobila pohvalo in da sem delala tako, kot se je spodobilo in pričakovalo.

V eni od znanstveno fantastičnih nadaljevank, ki smo jo lahko videli na TV ekranih, nastopa lik računalnika, imenovanega Data. Data je pravzaprav android, ki brez vsakega liričnega navdiha, a z neverjetno tehnično dovršenostjo, izvaja glasbo in piše pesmi. Zna tudi hitro in natančno računati in logično sklepati, vendar mu to ne zadostuje. Želi si izkusiti čustva.

Svoje prijatelje na vesoljski ladji sprašuje, kako je, če imaš občutke, če si jezen, žalosten, vesel, zaljubljen … Naposled mu vstavijo  čip, ki mu bo dal čustva. Vendar se Data po vstavitvi čipa obnaša tako nenavadno in neobvladano, da mu ga morajo odstraniti.  Čas teče in nekoč Data pomisli, da je že dovolj razvit za ponovno  vstavitev čipa in da bo zmogel obvladovati zapleteno kombinacijo logike in strasti.

Razmišljam, berem. Morda namesto koga od vas, vem pa, da je izredno pomembno v življenju se stalno izobraževati. Tako kot je vam blizu. Jaz počnem to z velikim veseljem. Zdi se mi, da se ljudje v nekih obdobjih življenja izgubimo in živimo avtomatično, kot roboti. In potem se nekaj let kasneje zbudimo in ne znamo več ven, vrtimo se v krogu in brezupno pogledamo leta življenja.

Velikokrat nas opozarjajo, da moramo živeti tukaj in zdaj. Preteklosti ne moremo spremeniti, lahko se iz nje samo nekaj naučimo, prihodnosti ne moremo načrtovati, ker ne vemo, kdaj je naš finalni obračun, lahko si jo samo v mislih zrežiramo in zaželimo. Vmes na poti pozabljamo, kaj nas v življenju veseli, kaj smo radi počeli kot otroci in kakšni so bili naši talenti, katere so starši ali prepoznali ali pa ne, spodbujali ali pa ne.

Nekoč sem imel malo več časa za razmišljanje in sem se ustavil ob kamnu, ki sem ga videl ob poti. Videl sem, kako uživa v svojem svetu in da mu sploh ni mar, ker imam jaz obilo skrbi in obveznosti. Prav zavidal sem mu. Kako je ta svet čuden, da ne rečem krivičen in okruten!?

Pustil sem kamnu njegovo svobodo in srečno usodo.
Sem pač prah in pepel, ker nisem srečen kot ta kamen... Sem popolnoma nesposoben osrečiti se...
Kaj me torej osrečuje? To, kar si želim ali to, kar že imam?

Odkrijte, kaj vam velikost dlani sporoča o vaši osebnosti.

Najprej preverite, ali imate majhne ali velike dlani. Iztegnite desno roko in palec leve roke položite na podlaht, čisto ob pregib pri komolcu. Sredinec iztegnite proti zapestju. Če s prstom sežete do zapestja, imate velike dlani, če ne, pa majhne.

Majhne dlani

Ljudje z majhnimi dlanmi so bolj nagnjeni k tveganjem. So zelo pustolovski in ljubijo različne avanture. Odnosi z najbližjimi so pogosto zelo dramatični. Razmišljate zelo logično, zato prepire rešujete hitro in neposredno.

Pravi človek kdo je to? Ali je v nas skriti Pravi človek? Če je, kakšne narave je? Za telesnega človeka je življenje, kakršnega pozna, realnost. Materijo v vseh njenih stopnjah izkuša kot edino resničnost. To velja tudi za njegovo lastno telo. Z njim se poveže. Kajti sebe doživlja skozi lastno telo. Istočasno podoživlja bolečino neobstojnosti minljivega, kar je zakonitost vsega mesenega. To seveda ne more biti pravi človek, kot samo biološko bitje.

V sedmi knjigi Corpus Hermeticum odgovarja Hermes Trismegistos v verzih 5 – 8 na Tatovo vprašanje:« Zakaj, o Oče, ni Bog dodelil Duha vsem ljudem?« z besedami » Hotel je, sin moj, da bi vse duše lahko dosegle povezavo z Duhom, vendar kot nagrado za dirko. Poslal je veliko, s silami Duha napolnjeno mešalno posodo, in pooblastil poslanca, naj oznani človeškim srcem:« Potopite se v to mešalno posodo, ve duše, ki to zmorete; vi, ki to verjamete in temu zaupate, da boste vstali k Njemu, ki je poslal mešalno posodo; vi, ki veste, za kakšen cilj ste bili ustvarjeni«.

Vitamini, ki krepijo imunski sistem

Pozna jesen in zima predstavljata čas, ko se zaradi vse nižjih temperatur veliko bolj zadržujemo v notranjih prostorih in smo veliko bolj dovzetni za razne okužbe. Ne pozabimo, da naš imunski sistem opravlja izjemno delo in nas ščiti pred vdorom neželenih vsiljivcev kot so patogeni mikroorganizmi in razni strupi. Žal pa ga vse bolj izkoriščamo in dodatno izpostavljamo stresnim situacijam z nezdravim načinom življenja. Tako nas naš že tako oslabljen imunski sistem, ne more dovolj učinkovito varovati pred raznimi tujki in ga je potrebno okrepiti s ključnimi vitamini kot so vitamini B, C, D in E.

Imunski sistem je ključen za zdravje
Imunski sistem je pravzaprav naš obrambni sistem, ki nas varuje pred vdorom tujkov kot so bakterije, virusi, glive in strupi, katerim smo vsakodnevno izpostavljeni. Je pomembna celota različnih specializiranih celic, tkiv in organov, ki za svoje delovanje potrebujejo ravnovesje. Le tako lahko skrbijo za ustrezen imunski odgovor, to je prepoznavanje, presnova in odstranjevanje tujkov iz organizma.

Pojem: »Čas je denar«, to ne drži, saj čas ni samo denar« kot se rado sliši, čas je lahko tudi mnogo kaj drugega, kot pa samo denar!

Čas je lahko tudi napredek, lahko je tudi svoboda, lahko je ozdravitev, odraščanje, šolanje, študij pa tudi druge neizogibne obveznosti, ki jih človek, če hoče normalno živeti, je zato dolžan nekatere obveznosti le v določenemu času izvesti, sicer se mu slabo piše!

»Čas je denar« pa se uporablja izključno le v poslovnih in proizvodnih branžah, kar pa še ni dovolj za eno normalno življenje.

Na blagajni supermarketa je mlada blagajničarka predlagala starejši gospe, da naj si prihodnjič prinese s seboj lastno vrečko, ker so plastične vrečke zelo slabe za naravo in okolje. Gospa se je opravičila in mladenki razložila:
˝Veste, mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih časih.˝

Blagajničarka ji je odgovorila:
˝To je danes naš problem. Vaša generacija ni dovolj skrbela, da bi obvarovala naravo za bodoče generacije.˝

DRAGI BOŽIČEK...
Oziroma Dedek Mraz ali kdorkoli si.....
Še vedno sem otrok po duši, čeprav ne verjamem več vate. Vsako leto pa vseeno napišem pismo s svojimi željami. Kaj pa vem, morda se mi kakšna uresniči.

Razmišljala sem, za kaj vse sem v življenju hvaležna in ugotovila, da sem hvaležna za vse, kar je več od tega, kar sem bila navajena kot otrok. Hvaležna sem za veliko stvari, pa jih ne bom naštevala. Imam tudi veliko želja, ampak po glavi se mi že dolgo plete misel, zakaj moji otroci niso hvaležni za vse malenkosti in velike stvari, ki jim jih nudim. In se mi je posvetilo.

Moj dedek ni poznal božička, ki se pripelje s sanmi, pristane na vrhu strehe in se spusti po dimniku, poje piškotke, spije mleko, pusti darila in gre k naslednji hiši. Bistvo njegovega božiča je še dandanes praznovanje Jezusovega rojstva. Moj dedek je veren človek in njegova vera v stvarstvo, ne samo v Boga, je neomajna.

“Božični čas se začne na prvo nedeljo v decembru,” se je glasil njegov prvi stavek, ko sem ga vprašala o božiču. “K maši smo šli že ob šestih zjutraj, k tako imenovanim 'zornicam'. Tudi otroci smo radi zahajali, saj smo se veselili še posebej lepo okrašene in razsvetljene cerkve.”

Jana Špeh in MOČ MISLI

Sem Jana Špeh, avtorica, LifeCoach, praktikantka Realitetne Terapije in motivacijska svetovalka v procesu usmerjanja in sprejemanja sprememb na poti osebne rasti.
Življenje je bogato zaradi izkušenj, ki jih s seboj nedvomno prinašajo lekcije, s katerimi rastemo in se razvijamo. Za mano je izkustveno učenje, ob katerem sem se podala v vlogo opazovalke in raziskovalke. Poiskati sem želela način, da bi lahko vsak spoznal, da imamo v sebi orodje, s katerim lahko obvladujemo življenje, postanemo soustvarjalci in si tako omogočimo biti to, kar v resnici želimo biti.

Na neki točki življenja sem tudi sama zaznala izgubo moči – kot da v resnici nekdo drug določa to, kar živim. Tedaj je bil to moj padec, v sebi pa sem si vedno želela nekaj več. Nisem dopustila, da okoliščine zame postanejo merilo, in sem raje začela živeti svojo novo resnico. 

V prvem delu zapisa smo dobili nek vpogled v to, kaj pravzaprav so nam Maji zapustili v času. Spoznali smo oris majevske kode 13:20, zapisane v koledar časa, ki nas postavlja nazaj v naravo in svojo pravo resnico.

Res je, obstajata dva načina, dva zapisa časa, ki se med sabo nekoliko razlikujeta. Eden je »Dream Spell« in drugi je »Long Count«. Pa vendar – naj nas to ne zavede in ne zmede. Vedno je tako, da obstaja več načinov. Kateri je pravi? Prava sta oba. In če ju dobro pogledamo, vidimo, da se pravzaprav dopolnjujeta in da ju lahko združimo.

Počasi se pomikam od besede do besede. Ko naletim na kakšno zares elegantno sestavljeno poved (v kakšnem izbranem odlomku), ki jo v isti sapi odlikuje tudi predstavna slikovitost, da izbrane, ušesu prijetno in pravilno zveneče melodike ter malodane že slovesnega in vznesenega ritma niti ne omenjam, me resnično prevzame tenkočuten jezikovni posluh ter živahna in lahkotna gibkost skrbno izbranega besedja in njegovega sosledja.

Torej prepotrebne odlike, po katerih se dá prepoznati nadarjenost in izrazno moč izkušenega pisca, pa tudi se dá iz vsega omenjenega razbrati, da obstaja med pišočim in njegovimi besedili neka nevidna vez, ki bi jo lahko poimenovali navdušenje, oboževanje, ljubezen, strast do lepe pisane besede, pa naj gre pri tem za proces prebiranja leposovja ali pa za proces poustvarjalnega oz. ustvarjalnega pisanja.

21.12. praznujemo svetovni dan kreiranja realnosti.

Vodilni strokovnjaki različnih področij dr. Gregg Braden (znanstvenik in avtor številnih knjig), dr. Steth Lloyd (oče prvega kvantnega računalnika), dr. Nick Bostrom, filozof in predavatelj na univerzi Oxford, vizionar Elon Musk (Tesla avtomobili,…) in številni drugi, se strinjajo, da je naše vesolje več kot samo skupek zvezd, planetov in praznega prostora.

Trdijo, da je vesolje urejeno po kvantnih zakonih, ki se na trenutke obnašajo, kot vse-povezano polje, ki je v stalni interakciji z vsemi elementi v njem. Dejansko so nekateri procesi znotraj polja tako eksplicitni in eksperimentalno dokazljivi, da jih lahko uporabimo tudi v praksi. Znanje o polju in interakciji pa lahko najbolje uporabimo na primeru kreiranja realnosti, ki ga opredeljujejo tudi naše misli in prepričanja

Zaskrbljujoče pomanjkanje vitamina D

Pretresljivo je dejstvo, da vitamina D primanjkuje že več kot polovici zdravega prebivalstva in to pri večini sploh ni diagnosticirano. Zelo prizadene kakovost življenja, odraža se lahko v utrujenosti, mišični oslabelosti, depresivnih stanjih, pri hudih pomanjkanjih pa je že povečano tveganje za pojav raka, avtoimunskih in drugih bolezni. Ni torej nenavadno, da je v zadnjem desetletju naraslo tudi število znanstvenih raziskav v povezavi z vlogo vitamina D v številnih kliničnih stanjih.

Za nas je pomemben predvsem vitamin D3 (holekalciferol), ki ga sicer najdemo v živilih živalskega izvora, večji del (kar 90 %) pa izvira iz endogene sinteze v koži pod vplivom UVB žarkov. Ta se v jetrnih celicah pretvori v prehormon kalcidiol, 25(OH)D3, ki je glavna oblika vitamina D v krvnem obtoku in obenem kazalnik »preskrbljenosti« z vitaminom D. Optimalna vrednost 25(OH)D3 v krvi je 40-70 ng/ml.

21. december – ZIMSKI SOLSTICIJ
Od pradavnih časov je bil čas solsticijev in enakonočij čas globokega duhovnega pomena. Zimski in letni solsticij ter enakonočji tvorijo KOZMIČNI KRIŽ ali KOLO LETA, ki predstavljata cikluse Narave, Zemlje.
Zimski solsticij ima zunanjo podobo in globok notranji pomen.

21. december označuje konec upadajočega ciklusa Sonca. Dan, ko je najdaljša noč v letu in najkrajši dan. Zimski solisticij ali zimski sončni obrat predstavlja čaščenje povratka Sonca, Svetlobe in ciklusa zunanje rasti. Dnevi bodo postali daljši in svetlejši, sonce toplejše. To je dan, trenutek, ko se zavemo pomena svetlobe, toplote, pozitivnih misli in hkrati je dvojno praznovanje, praznovanje Svetlobe in Teme, ki je tudi del narave in njenega ritma in pomemben del celote.

Predhodno zdrav moški je moral v bolnišnico.
Preveč energijskih pijač v določenem časovnem obdobju lahko pripelje do odpovedi jeter. Strokovnjaki z Univerze na Floridi so v BMJ Case Reports opisali primer predhodno zdravega moškega, ki so ga hopsitalizirali zaradi akutnega hepatitisa. Pred tem je moški tri tedne spil štiri do pet energijskih pijač na dan.

Preveč niacina 
Pri petdesetletniku so se pojavile hude bolečine v trebuhu, ki so povzročale slabost in bruhanje. Sprva je menil, da gre za gripo, ko je opazil porumenelo kožo, pa je odšel k zdravniku. Biopsija jeter je potrdila akutni hepatitis, ki je bil po mnenju zdravnikov posledica prevelikih količin niacina ali vitamina B3, ki ga najdemo v energijskih pijačah.