Piše: doc. dr. Mojca Matičič, dr. med. v novi Vivi www.viva.si
POJAVI SE NEVIDNO Herpes je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus herpes simpleks (HSV). Poznamo dva tipa virusa herpesa simpleksa (HSV): tip 1 (HSV-1), ki najpogosteje povzroča herpes na ustnici, in tip 2 (HSV-2), najpogostejši povzročitelj herpesa na spolovilu.
V zadnjem času narašča okuženost s HSV-2, saj ocenjujejo, da je npr. v ZDA s HSV-2 okužen že vsak peti Američan, starejši od 12 let. Značilnost HSV je doživljenjska okužba in možna reaktivacija virusa, ki vztraja v obhrbteničnih živčnih pletežih in lahko povzroča ponavljajoče se izbruhe bolezni.
Način prenosa okužbe
HSV je zelo občutljiv na zunanje dejavnike, saj zunaj telesa propade že v nekaj urah. Za okužbo je torej potreben neposreden stik izpostavljene sluznice ali kože z izločkom, ki vsebuje virus, oziroma z okuženim predelom – nezaščiten spolni stik nudi idealne razmere za prenos virusa. Izrednega pomena pri razširjanju okužbe je t. i. brezsimptomno izločanje virusa, ko na koži in sluznici okuženega ni nobenih izraženih znakov bolezni. Več kot polovica ljudi se okuži v času, ko njihov spolni partner tako brezsimptomno izloča virus.
Klinična slika
Pri več kot polovici okuženih je primarna okužba oz. prvi stik s HSV povsem brez bolezenskih znakov. Primarna okužba, ki se pokaže, pa se ponavadi začne z gripi podobnimi simptomi, ki jim lahko sledi pekoče mokrenje, prozoren izcedek iz nožnice pri ženskah in redkeje prozoren izcedek iz sečnice pri moških, povečane dimeljske bezgavke in značilen izbruh po koži in/ali sluznici.
Skelečemu neprijetnemu občutku napetosti na kožno-sluzničnih predelih sledi pojav gručice mehurčkov, ki počijo, kar povzroči nastanek zelo neprijetno pekoče in boleče razjede; ta se postopno prekrije s krasto, ki nato odpade. Tak izbruh lahko nastane na spolovilu, presredku, ob zadnjični odprtini, na zadnjici, nad sramno kostjo, v dimljah ali na zgornjem delu stegna.
Po primarni okužbi kar 60–90% okuženih žensk in 30–70% okuženih moških trpi za ponavljajočimi se zagoni bolezni. V redkih primerih lahko pride celo do zapletov genitalnega herpesa z razširitvijo bolezni na osrednje živčevje, s hudo prizadetostjo kože in sluznic ali z razsejano obliko bolezni. Pogostejši so pri bolnikih z motnjami v imunskem odzivu in pri nosečih ženah, predvsem tistih s primarno okužbo.
Genitalni herpes v nosečnosti …
… predstavlja tveganje za nosečo ženo in plod. Primarna okužba s HSV-2 v nosečnosti lahko pomeni razsejano okužbo noseče žene, tveganje za spontani splav ter herpetično bolezen novorojenca, ki je lahko bolezen s hudim potekom in visoko smrtnostjo. Odraža se kot noricam podobna kožno-sluznična bolezen, kot razsejana okužba z visoko smrtnostjo ali kot prizadetost osrednjega živčevja s trajnimi posledicami (npr. slepoto).
Zdravljenje
Genitalni herpes lahko do neke mere zdravimo z določenimi protivirusnimi zdravili, s katerimi lahko omilimo bolezen in skrajšamo njeno trajanje ter čas izločanja virusa, ne moremo pa iz telesa odstraniti virusa. Pri nas imamo na voljo dve zdravili: aciklovir in njegovo novejšo izpeljanko valaciklovir.
Genitalni herpespraviloma zdravimo, če gre za primarno okužbo, ki so ji pridruženi splošni bolezenski simptomi, ali za huje potekajoče ponovne zagone bolezni. Če je pri noseči ženi v času porajanja na spolovilu prisoten genitalni herpes, porod poteka s carskim rezom.
Herpes je kronična bolezen, ki ima lahko močan psihosocialni in psihoseksualni naboj. Pri osebah s pogostimi zagoni genitalnega herpesa, ki so zelo moteči, lahko uvedemo tudi t. i. trajno kemoprofilakso, ko z dolgotrajnim uživanjem majhnih vsakodnevnih odmerkov preprečimo ponovno “zbujanje” virusa.
Tveganje za okužbo z virusom genitalnega herpesa, tveganje za prenos na partnerja ali novorojenca, moteči in pogosti zagoni bolezni, ki posegajo v intimno in socialno življenje okuženega so razlogi, da si bolezen vsekakor zasluži posebno obravnavo, bodisi pri izbranem osebnem zdravniku ali pri specialistu infektologu, ginekologu in dermatovenerologu.
doc. dr. Mojca Matičič, dr. med.,
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja
UKC Ljubljana
Preprečevanje
Še bolje kot zdraviti pa je okužbo preprečevati. Varna spolnost je osnovni pogoj za njeno preprečevanje, a žal ne zadostuje, če pride do neposrednega stika z okuženim predelom. Zato ima posledično zdravljenje genitalnega herpesa tudi globalnejši epidemiološki pomen.
Znano je, da z majhnimi vsakodnevnimi odmerki zdravila lahko skorajda za polovico zmanjšamo tveganje za prenos HSV-2 na še neokuženega partnerja. Vendar vsesplošna uporaba protivirusnih zdravil nikakor ni upravičena, saj se moramo zavedati naraščanja deleža virusa, ki je na ta zdravila odporen.
Herpes je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus herpes simpleks (HSV). Poznamo dva tipa virusa herpesa simpleksa (HSV): tip 1 (HSV-1), ki najpogosteje povzroča herpes na ustnici, in tip 2 (HSV-2), najpogostejši povzročitelj herpesa na spolovilu. 
