Vemo, da bi najraje prebrali kratek odgovor. Pa ne bo šlo. Vsaka izmed treh rešitev je lahko dobra ali slaba. Odvisno je predvsem od situacije v vaših ustih.

Naši zobje so del naše minljivosti. Biološko gledano, naj bi trajali vsaj toliko časa kot mi. V praksi pa mnogi »preživimo« svoje zobe. Sploh v zadnjem stoletju k temu prispevajo vse več nezdrave hrane, mnoga zdravila, padec splošne imunosti in uničenje črevesne flore. Tudi na stres mnogi reagirajo s pospešenim škrtanjem z zobmi, zaradi česar se ti obrabljajo veliko hitreje, kot je bilo v načrtih stvarstva.

Ko pride tako daleč, da je zobni kanal že vnet, je to rdeča lučka, ki kaže na to, da nekaj že dlje časa počnemo narobe. 

Ne bomo vam žugali na temo pravilnega umivanja zob, nitkanja in rednega obiskovanja zobozdravnika. Vnetje zoba – razen izjemoma – ne pride samo po sebi in kaže na bolj sistemske težave. O tem smo zelo temeljito pisali v priročniku Resnice in zmote o zdravju zob. Zato tokrat, predvsem zaradi prostorske omejitve, začnimo od točke, ko boleč zob terja hitre rešitve. Kaj izbrati – odstranitev ali zdravljenje?

V praksi beseda zdravljenje pomeni odstranitev živca in polnjenje zobnega kanala. Rezultat take obdelave je t. i. mrtev zob, ki ga bomo sčasoma prepoznali tudi po spremenjeni barvi. 

50 odtenkov sive
Dejstvo, da mrtev zob spremeni barvo, je še najmanjša težava pri polnjenju zob. Kot lahko preberete tudi v omenjenem priročniku, je bolj težavno to, da večina zobozdravnikov dela po normativih in z opremo, ki v večini primerov iz mrtvega zoba ustvari dolgoročno tempirano bombo – gojišče nevarnih anaerobnih patogenih organizmov.

Zato se pravilen odgovor na vprašanje, ali se tak zob splača ohraniti, vrti predvsem okoli vprašanja, ali ste pripravljeni (so)financirati njegovo kakovostno sanacijo in ali ste pripravljeni živeti tako, da vaš imunski sistem lahko obvlada morebitno dodatno tveganje. Če sta ta dva pogoja izpolnjena, če anatomija zoba to dovoljuje in če stanje takih zob redno kontroliramo, je zob bolje obdržati kot pa odstraniti in vsaditi nadomestek. 

Iskanje manj slabe izbire
Ko pride do tega, da je zob treba izdreti, se lahko pogovarjamo le o tem, katera od možnih izbir bo najmanj težavna. Idealne ni več. Če želimo narediti mostiček, bo treba poškodovati tudi sosednje zobe, da lahko premostimo zob(e), ki manjka(jo). S tem bomo skrajšali njihovo življenjsko dobo.

Če nam bodo vstavili stare materiale (s kovinsko podlago), tvegamo tudi motnje v elektroprevodnosti tkiv. Zato trenutno za najboljšo izbiro veljajo cirkonijevi in keramični mostički brez kovinskih delov.

O zobnih vsadkih – implantatih veliko beremo in mnoge klinike jih ponujajo kot bližnjico za urejanje vseh težav. Gre za umetno korenino iz titana, titanovih zlitin ali cirkonija, ki jo vstavijo v našo kost in se tam zaraste. Potem na takšno korenino nadgradijo zob, s čimer se izognemo potrebi po protezi ali mostičku. 

Tudi pred izbiro te rešitve je treba zastaviti kar nekaj vprašanj. 

Najprej o tem, zakaj smo ostali brez zoba. Če ni šlo za fizični udarec in če so v ozadju dolgotrajni vnetni procesi ali parodontoza, potem z implantati težav ne bomo odpravili. Vnetni procesi se bodo v tem primeru lotili tudi drugih zob in kosti, v kateri je vsadek. To se po obstoječih statistikah pripeti pri vsakem petem vsajenem implantatu.

Če ne odpravimo vzrokov, zaradi katerih smo sploh ostali brez zoba, je pričakovati, da bomo z leti potrebovali več implantatov, vgradnja teh, kot kažejo nova spoznanja, pa ni brez tveganj. Tudi titanium, ki je sicer zelo varen, dokler je na površju naše kože (zato ga uporabljajo pri naravnih sredstvih za sončenje), zna delati težave, ko pride v stik z našo notranjostjo. Raziskave kažejo, da ima okoli 4 odstotke ljudi alergijo na titan. Zapleti so bolj verjetni pri pacientih z avtoimunskimi boleznimi in tistih, ki so že obremenjeni s težkimi kovinami.

Prava izbira zahteva posvet s strokovnjakom, ki vam bo predlagal rešitev na podlagi vpogleda v celotno situacijo v vaših ustih. »Vikend dentalni turizem« je navdušujoče hiter in cenovno mamljiv način, da »zamenjate fasado« v ustih, dolgoročno pa lahko hitro končate na slabšem kot pred takšno »prenovo«. 

Zato ne hitite. Vzemite si čas in poiščite zobozdravnike, ki vam bodo znali in hoteli razložiti, kakšno je stanje v vaših ustih in kakšne so možnosti za trajno sanacijo. Dober zobozdravnik bo razmišljal dolgoročno in vam bo znal razložiti prednosti in pomanjkljivosti različnih pristopov. Če imate 50 let in če vemo, da ima večina rešitev tudi svoj »rok uporabe«, je modro že zdaj razmišljati, kaj in kako bo čez 10 let. 

Idealne rešitve ni, zagotovo pa za vašo specifično situacijo obstaja optimalna rešitev, in vredno jo je poiskati. 

Vir: zazdravje.net