Kje iskati?
Globoko vtisnjeni žeji po samospoznanju sledimo nezavedno in se sprva niti ne zavedamo, kaj iščemo. Nekaj nas preprosto sili v izkustva, v katerih bi življenju prišli bolj »do dna«. Nekateri potujejo na različne konce sveta, kjer si obetajo v ustreznejšem okolju sebe in življenje bolje spoznati.

Drugi poskušajo do sebe prodreti tako, da »zgostijo čas« v kakem ekstremnem športu, ko hitrost ali napetost pomagata drastično povečati koncentracijo in doživljanje življenja. Tretji pa iščejo odgovore v opojnih sredstvih, ki odpirajo vrata v svet neznanega.

Nekateri se ne morejo rešiti misli, da se njihovo bistvo nahaja v telesu. Toda tisti, ki so doživeli kratkotrajno izkustvo svoje klinične smrti, so prišli do trdnega spoznanja, da telo ni njihovo bistvo, saj so ga povsem jasno zaznavali kot objekt izven sebe, ko so pod stropom bolniške sobe lebdeli nad njim in uporabljali razum in organe zaznavanja, ki ne pripadajo telesu.

Svojega bistva ne moremo najti v telesu ali v zunanjem svetu, vendar ta lahko pripomore, da se močneje zazremo navznoter. Da bi našli in začutili, kar iščemo, nam ni potrebno iti nikamor; nahaja se v nas samih.

Ko človek naposled odkrije, kam mora posvetiti z lučjo, kam je treba usmeriti svojo zavest, je to zmagoslavje pred dokončno zmago, ki ne more biti več daleč. Na vhodom v delfijsko preročišče je pisalo: »Spoznaj sebe in spoznal boš ves svet.«

Vsi si nenehno prizadevamo svoje življenje čim bolj oskrbeti z nadvse izmuzljivo stvarjo: s srečo. Toda, ali smo se kdaj vprašali, kaj sreča pravzaprav je? Zmotno jo enačimo z užitki in zadovoljstvom, ki sta le bedna nadomestka zanjo in prihajata vedno v paru s trpljenjem in nezadovoljstvom. Kaj torej sreča sploh je?

SE NADALJUJE

Zoran Železnikar
Vir: http://www.prisluhni.si