Nekoč so vprašali nekega bolnika, zakaj ne prosi Boga, da ga ozdravi. Tedaj je ta človek odvrnil, da tega ne bi rad storil iz treh razlogov.
Prvi je, da si je pač na jasnem glede tega, da ljubezni vredni Bog ne bi nikoli dopustil, da bi zbolel, če to zanj ne bi bilo najbolje.

Drugi razlog je, da človek, če je dober, hoče vse, kar hoče Bog, in ne, da bi Bog hotel, kar hoče človek; (zakaj) to bi bilo zelo nepravično. In zategadelj: če hoče, da sem bolan – kajti če ne bi hotel, mene še bilo ne bi – si tudi jaz ne smem želeti, da bi bil zdrav.

Zakaj brez dvoma, če bi lahko bilo, da bi me Bog ozdravil brez svoje volje, bi to bilo zame nevredno in bi mi bilo vseeno, da me je ozdravil. Hotenje prihaja od ljubezni, nehotenje prihaja od neljubezni. Veliko ljubše mi je ter bolje in koristneje zame, da me Bog ljubi in da sem pri tem bolan, kot da bi bil zdrav na telesu in me Bog ne bi ljubil. Kar Bog ljubi, je nekaj, česar Bog ne ljubi, ni nič, tako pravi Knjiga modrosti. ….

Zagotovo velja tudi: ta, čigar ljubezni ne upoštevam in čigar volja je nasprotna moji in pri komer bi gledal edinole na njegov dar, dela povsem prav, da mi ničesar ne da, vrh tega pa me sovraži in pušča v nesreči.

Tretji razlog, zaradi katerega bi bilo manj vredno in bi se mi upiralo, da bi prosil Boga, naj me ozdravi, pa je v tem, da bogatega, ljubeznivega, darežljivega Boga nočem in ne smem prositi za nekaj tako neznatnega.

iz knjige Mojster Eckhart: Pridige in traktati