Vse kar je na svetu vidno nastane iz nevidne notranjosti. Zunanji univerzum ima notranjo jedro. Zato je koncentrično.

Čeprav znanost z njeno »Big Bang teorijo« domneva tudi nekaj takega, je s svojim razumem ne moremo dojeti. In kaj je bilo pred » Velikim pokom?«

Znanost meni nekaj drugega. Središče vesolja je v tebi in meni. Vsa bitja imajo isto jedro. In ker vse nastaja iz tega jedra in se k temu izvoru vrača, je vse koncentrično povezano z jedrom.

Ljudje razumejo ( ne vsi) pod pojmom središče nekaj geografskega, nekaj, kar ima opravka s prostorom in časom. Takšnega središča ni moč najti v vesolju, zato lahko » srce vesolja« vidiš na žalost kot duhovni princip , kot vseprisotno duhovno energijo, ne pa kot geografsko dokazljivo središče.

In se misli pod pojmom »duhovni princip?« kot središče vesolja. Če je duhovni princip, Duh, vseprisoten, potem mora bivati tudi v vseh svojih stvaritvah, mar ne? Znanstveno se Duha vendar ne da dokazati. Predpostavlja se, da obstaja. Duh je v nas in vesolju alfa in omega. Človek ga doživlja kot nevidno silo, kot energijo ljubezni in modrosti, ki kliče, spremlja in usmerja. Da pa bi bilo pri ljudeh razumljeno moramo naše neposredne trditve, nagonske trditve, da je vesolje koncentrično moramo seveda razložiti s čistimi pojmi, da bo razumljeno.

Mogoče se lahko zedinimo glede pojma » prvotna informacija« namesto pojmov Duh ali Logos. Znanost je odkrila, da se za z zaznavnim vesoljem mora nahajati polje, v katerem je vsebovana prvotna informacija celotnega stvarjenja. In za tem poljem mora obstajati statično polje, absolutni vakuum, iz katerega energije spiralasto pritekajo v zaznavno vesolje in se potem vračajo k svojemu izvoru.

Te energije prinašajo informacije, po katerih se razodeva vesolje. Že v Janezovem evangeliju se pravi:« V začetku je bila beseda«. Znanost pa je sedaj naredila iz tega: »Na začetku je bila je bila prvotna informacija«. Vendar pa je vprašanje ali se to odkritje opremi z etiketo in se potisne v predal, ali po tej prvotni informaciji živi. To je na nek način kvantni skok k resnici.

Ko bodo ljudje to prvotno informacijo, tega Duha, kot ljubezen, modrost in svobodo , v svojih srcih izkusili in jo bodo lahko spoznali s svojo glavo, potem vendar mora to sporočilo določiti njihovo dejanje in nehanje, mar ne? To se lahko zgodi le potem, ko najprej napačna informacija lahko razloči od prvotne informacije resnice. Naprej moramo vse iluzije, zavajanja v svetu in še mnogo več razkrinkane in razrešene v tebi in meni.

Zato je potrebno veliko poguma in razločevalne sposobnosti. Hrepeneti moramo po resnici. Vemo kako smo ljudje ujeti v lastnem paradižu, kako se zapeljujemo. Samo pogumni ljudje, ki hrepenijo po resnici lahko spregledajo in premagajo svet utvar. Ljudje morajo biti dotaknjeni, z nebeškim otrokom, v svojih srcih. Potem ni več pomembno, kako se na vse skupaj gleda, ali se ima vesolje za koncentrično ali ne. Tedaj si postal sam središče, ki je povezano s središčem vesolja.

Duh se izraža preko vseh stvaritev , v tebi, v meni, v vseh bitjih. Vsepovsod je središče življenja, vendar pa je človek tako ustvarjen, da lahko Duh neposredno priteka v njegovo srce in ga lahko v svoji glavi zavestno doživi. Le človek ima dušo, ki lahko sprejme Duha. Vendar lahko duša sprejme Duha, ko je očiščena. Mora biti prenovljena. Ja, ko se je duša pripravljena predati velikemu čudežu.
Spoznaj, da je bolečina očiščujoč ogenj, ki rane izžge in očisti.

Konec

Miran Zupančič