Tesar je končal naporen in trd delovni dan. Žaga se mu je pokvarila in motor majhnega
tovornjaka mu ni hotel vžgati. Ko je vozil delovodjo proti domu, je ves čas molčal kot grob.
Ko sta prispela do njegovega doma, je svojega nadrejenega povabil, naj stopi z njim. Ob poti je rasla velika pinija, in, ko sta se bližala hiši, je tesar za trenutek postal pri njej in se z obema rokama dotaknil vršičkov njenih vej.
Ob odprtju vhodnih vrat doma je doživel veliko spremembo. Njegov napeti obraz se je sprostil v nasmeh ob pogledu na svoja dva otroka. Potem je objel in poljubil svojo ženo.
Čez nekaj časa je spremil delovodja nazaj do avta. Šla sta mimo pinije in delovodja je postal radoveden. Vprašal je delavca, kaj je pomenil tisti čudni obred pri drevesu, ko sta vstopala v hišo.
»A, to pa je moje drevo težav,« je odgovoril delavec.
»Vem, da se ne morem izogniti težavam v službi, toda dobro vem, da težav in razočaranj zvečer ne smem prinesti domov. Zato se ustavim ob piniji in si predstavljam, da nanjo obesim vse težave, razočaranja in skrbi, ki me bremenijo.«
Smeje je še nadaljeval:
»Veš, naslednje jutro, ko stopim do drevesa, se zgodi zanimiva stvar. Ko hočem na poti v službo spet vzeti težave, jih je manj, kot je bilo tistih, ki sem jih bil odložil prejšnji večer.«
|
Drevo težav
Prispeval/a: Nan dne četrtek, 15. junij 2017 @ 09:45 CEST
"Ob poti je rasla velika pinija, in, ko sta se bližala hiši, je tesar za trenutek postal pri njej in se z obema rokama dotaknil vršičkov njenih vej."
.................
pa ravno pinija :))...verjetno japonska vrsta, bonsai "velika pinija" :p
Drevo težav
Prispeval/a: stojči dne četrtek, 15. junij 2017 @ 10:45 CEST
ki teče skozi naše življenje.
Odnaša vse,
kar je dobro
in kar je slabo.
Ljudje smo edina bitja,
ki se trudimo,
da slučajno ne bi pozabili,
kakšne so naše težave,
komu smo kaj zamerili,
kdo nam je kaj dolžen
in kaj se nam je slabega zgodilo. ;)
čeprav je prav vsak dan
naše novo življenje
---
stoychi
Drevo težav
Prispeval/a: Nan dne četrtek, 15. junij 2017 @ 13:23 CEST
ja, se strinjam s Stojčijem, ljudje smo edina bitja, ki ne pozabljo zamer, skoraj tako kot sloni :)