Pred 13 leti sem začela spoznavati svet joge, meditacije in ostalih sprostitvenih tehnik. V času, ko sem bila najbolj raztresena in zmedena najstnica, mi je joga pokazala pot iz kaosa ter me usmerila na pot spoznavanja same sebe in prepoznavanja miselnih vzorcev in okvirjev, ki so me omejevali v odnosih in uresničevanju življenjskih ciljev.
Kot najstnica sem bila naučena da sem vedno prijazna, da skušam pomagati drugim, da se trudim in trdo delam, saj bo nekdo opazil moj trud in me nagradil. Veliko mi je pomenilo, da so me drugi imeli radi, da sem dobila pohvalo in da sem delala tako, kot se je spodobilo in pričakovalo.
Mučila me je travmatična preteklost in nerazrešeni spomini nanjo. Z njimi se nisem znala ali pa mogla soočiti in sem jih raje potisnila nekam v ozadje. Toda v najstništvu in še kasneje so ti spomini začeli uravnavati moja dejanja in početja. Ves čas sem bila nezadovoljna, nerazumljena in osamljena. Moj notranji svet je bil krhek in željan drugih, da ga napolnijo z močjo in lučjo.
Okoli 22 leta sem storila zadnje dejanje, ki je zarilo nož v moje srce in vest. Spoznanje, da tako ne morem več živeti se je vame sidralo vsak dan znova. Bila sem razočarana nad seboj in nad nezmožnostjo kontroliranja same sebe. Ves čas sem si zadajala bolečino, sama sebi, iz notranjih vzgibov da moram biti dobra in služiti drugim. Toda v resnici sem vedela da moram najprej pomagati sama sebi a nisem znala udejanjiti tega.
Takrat sem odkrila jogo.
Za rojstni dan sem dobila knjigo in začela telovaditi. Čeprav sem bila izjemno okorna, brez ravnotežja in niti malo gibčna sem z vsako izvedeno pozo čutila, da se mi jasni um, da čutim preblisk tega kdo v resnici sem in kaj želim.
S pomočjo meditacije sem razreševala preteklost in spomine, ki so mučili mojo dušo in um. Vadila sem vsak dan, spoznavala svoj notranji svet in čistila svoj um navlake, ki sem jo nalagala dolga leta. Seveda ni šlo zlahka, trajalo je mesece, toda z vsakim dnem sem se počutila lažjo, svobodnejšo in jasnih misli.
Ne vem kakšna bi postala če ne bi odkrila joge in meditacije, vem pa, da sem z vsako vadbo srečnejša in to je namen joge, ne da obvladaš nemogoče poze in se hvališ z njimi, temveč da spoznavaš kdo si, da čutiš svoje telo in živiš svoje življenje.
Joga je zame način življenja in ne zgolj vadba.
Vem, da joga ne more pomagati vsakomur, saj smo si vsi različni, a želim vam povedati da se rešitev včasih najde v enostavnih stvareh, v času, ki ga posvetimo samo sebi in svojemu svetu, v minutki ki jo porabimo za počasno dihanje, v urici ko gremo s seboj na sprehod.
Pred 13 leti sem začela spoznavati svet joge, meditacije in ostalih sprostitvenih tehnik. V času, ko sem bila najbolj raztresena in zmedena najstnica, mi je joga pokazala pot iz kaosa ter me usmerila na pot spoznavanja same sebe in prepoznavanja miselnih vzorcev in okvirjev, ki so me omejevali v odnosih in uresničevanju življenjskih ciljev.
