Vse veliko se zgodi v tišini. Velike ideje, ki spreminjajo svet, zorijo stran od gonje in nemira sveta. Vsa bistvena spoznanja, vsa prelomna odkritja in iznajdbe potrebujejo svoj razvoj in uresničitev mir in tišino.

Tudi tisto, kar lahko da našemu življenju popolnoma novom usmeritev, uspeva le v miru in tišini. Obstaja dve vrsti tišine: zunanja in notranja.
Zunanjo tišino potrebujemo, da bi o nečem globoko premislili, da bi lahko rešili zapleten problem ali si resnično odpočili. S hrupom obremenjenemu sodobnemu človeku lahko tišina zelo pomaga, zanj je lahko zdravilna.

Kljub temu se mnogi ljudje bojijo tišine. Naredijo vse, da bi jo preglasili ali pregnali. Zakaj? Jih je mar strah, da bi odkrili kaj, kar jim ni všeč? Ali se preveč vznemerili? Ali zato, ker raje životarijo.

Znano je, da se v zunanji tišini zelo okrepi tok misli, predstav in slik, ki postanejo lahko zelo nevarne. Občutek ogroženosti se lahko stopnjuje celo do take mere, da tišine ne moremo vzdržati in od nje zbežimo. Če pa se nam enkrat posreči, da te slike in predstave sprejmemo takšne, kot so – da so namreč iluziji -, v trenutku prenehajo biti nevarne. Tako se nam postopoma posreči, da zdržimo v tišini, dokler jo potrebujemo.
Kdor je tako spoznal zunajno tišino, je pripravljen na notranjo tišino.

Notranja tišini je stanje biti. Je tišina srca. Ne da se je opisati, lahko jo le doživimo. Doživi jo lahko«čisto« srce, v katerem so izbrisane vse osebnostne želje, poželenja in hrepenenja. Takšno srce je resnično tiho in odprto za popolnoma druge silo – za Kristusovo silo.
Kdor hrepeni po takšni notranji tišini, sreča v duhovni skupnosti ljudi, ki jih žene enako hrepenenje.

V duhovnem prostoru kot je naš, žariščih nezemljske sile, doživijo zunanjo tišino kot blagodejnost; v njeni čistosti lahko pridejo do globljih spoznanj.
Inn kjer je spoznanje, je tudi sprememba.

Na ta način prehodijo proces, ki jih vse bolj približuje cilju njihovega hrepenja – resnični, pravi notranji tišini.
V najgloblji temi je hrepenenje svetlobe največje. Če bomo v dolgih, temnih zimskih večerih dopustli, da nas prevzame hrepenenje po notranji svetlobi, bomo nekoč doživeli resnično notranjo tišino.

Miran Zupančič