|  Slavni govorec je enega od svojih seminarjev pričel tako, da je v roki držal bankovec za 20 dolarjev.
V prostoru, kjer je bilo prisotnih 200 poslušalcev, je vprašal: "Kdo si želi ta 20 dolarski bankovec?"
Roke so se začele dvigovati.
Dejal je:"Dal vam bom ta bankovec, ampak najprej mi dovolite, da naredim tole.
Potem je zmečkal bankovec in ga ponovno dvignil v zrak.
Vprašal je:"Kdo si ga še vedno želi?" Roke so bile še vedno dvignjene.
"Dobro," je odgovoril:"Kaj pa če naredim tole?" Bankovec je vrgel na tla in začel po njem stopati.
Potem ga je pobral, zmečkanega in umazanega.
"Kdo si ga želi sedaj?" Roke so bile še vedno v zraku.
"Prijatelji moji, danes smo se naučili zelo dragocene lekcije," je dejal:
"Ne glede na to, kaj sem napravil z denarjem, še vedno si ga želite,
ker bankovec ni izgubil na svoji vrednosti. Še vedno je vreden 20 dolarjev."
"V življenju mnogokrat pademo, smo zmečkani, pohabljeni, na tleh, v umazaniji, vse to z odločitvami, ki jih sprejemamo, in okoliščinami, ki nam prihajajo na pot. Takrat mislimo, da smo nevredni ljubezni, nevredni topline, nevredni samih sebe. Ampak ne glede na to, kaj se je zgodilo ali kaj se bo zgodilo z vami, nikoli ne boste izgubili svoje resnične vrednosti. Umazani ali čisti, zmečkani ali povsem urejeni, še vedno ste neprecenljivi... zlasti za tiste ljudi, ki vas imajo radi. Veličina našega življenja ne prihaja od tega, kar naredimo ali koga poznamo, temveč od tega, KDO SMO MI."
Prispelo po E-pošti
|
NE ZAMUDITE
Veličina našega življenja
Prispeval/a: aries_1 dne petek, 6. januar 2017 @ 13:27 CET
kot lahko zgodi, če bankovcu ZDA, ki lahko čez noč pade.
Mislim da in nič več kaj teji misli dodati.
Hvala urednikom in piscu za odlično in pozitivno misel.
Veličina našega življenja
Prispeval/a: Astronom dne sobota, 7. januar 2017 @ 07:05 CET
Poznam mamo, ki ima svojega sina tako neizmerno rada, da je vzela kredit, da mu je lahko poplačala varščino, da mu zato ni bilo potrebno kazni odsedeti v zaporu ... Danes reva nima za jest, ker ji od njene boge penzije trgajo vsak mesec ... ob tem še preživlja svojega sina, ki (mimogrede) nima zaposlitve ... Jasno, da tudi živi pri mami, saj nima svojega stanovanja ...
...aja ... morda se bo kdo vprašal, zakaj bi sin moral v zapor ? ...
... Ker svojo mamo pretepa ...
Hočem samo reči, da je še vedno potrebno sprejeti odgovornost za svoja dejanja ... ker v končni fazi si to, kar pustiš za sabo ...
Veličina našega življenja
Prispeval/a: AnaH dne sobota, 7. januar 2017 @ 08:29 CET
Danes vemo, da otrok okoli 7. leta že zna ločiti med dobrim in slabim. Zato tudi ve, kako se izogniti slabemu. Preveč se krivi samo nesrečno otroštvo, saj imamo vest; le prisluhniti ji je treba, da ni neljubih posledic. Lahko so otroci boljši od staršev, čeprav zgledi vlečejo.
Veličina našega življenja
Prispeval/a: Nan dne sobota, 7. januar 2017 @ 14:24 CET
Ena sentimentalna, verjetno tudi resnična.
....
"Tokrat smo našli ganljivo zgodbo, ki prihaja iz južne Francije. Na spletu jo je objavila učiteljica takoj po tem, ko je prebrala spis enega izmed učencev.
Draga mami!
Mami rad bi ti povedal, da te imam rad in mi pomeniš ogromno. Čeprav se velikokrat jeziš name, ker ne pospravim sobe, te imam rad. Zadnjič sem razbil tvojo najljubšo vazo in te tako spravil v jok. Najprej nisem vedel zakaj jokaš. Nato sem spoznal, da ne zaradi vaze, ampak zato, ker te nikoli ne poslušam, ko mi govoriš, da žoganje ne sodi v hišo.
Kljub temu da imam komaj 13 let, se zavedam, da nimamo denarja in te nikoli ne prosim za nič. Že od nekdaj pa vem, da me ima božiček rad, vendar je izgubil moj naslov, ker smo se velikokrat preselili. Povedala si mi celo, da te je poklical in ga žal tudi letos ne bo. Prišel pa bo drugo leto, upam.
Nekega dne, pa mi poveš kot strela z jasnega, da ne obstaja. Bil sem jezen in žalosten. Nisem vedel ali me bolj jezi to, da ni imel mojega naslova ali misel, da sploh ne obstaja.
Še vedno te imam rad. Najraje imam vonj, ko spečeš čokoladni kolač, ki ga znaš le ti. Vanj daš vedno več čokolade kot piše v receptu. To je najina mala sladka skrivnost.
Rad te imam, ko me vsako jutro zbudiš in mi pripraviš kakav. Čeprav mi ga naliješ v skodelico, ki je razbita in zagotovo ne najlepša, je to najboljši kakav in ne bi ga zamenjal za nič na svetu.
Rad te imam, ko me zvečer poljubiš za lahko noč in me objameš. Tvoji lasje me vedno požgečkajo po obrazu in tako zelo lepo dišijo. Tvoja mehka pižama pa je edina, ki me uspava, ko me stisneš k sebi.
In mami, najbolj sem srečen takrat, ko mi rečeš: '' Lepo spi, škrat moj. Jutri je nov dan''.
Čeprav ne obstajaš, te imam rad in vedno te bom imel."
13-letni deček je dobil domačo nalogo, da napiše krajši spis, komu bi radi sporočili, da ga imajo radi in zakaj. Odločil se je pisati svoji materi Deček je živel od svojega 3. leta naprej v sirotišnici in tam tudi obiskoval pouk. Odraščal je brez mame in bil prepuščen odraščanju brez staršev.