Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Custvena-Pismenost-Fantazija-Data

Pomen čustvene pismenosti petek, 30. december 2016 @ 05:02 CET Uporabnik: Pozitivke V eni od znanstveno fantastičnih nadaljevank, ki smo jo lahko videli na TV ekranih, nastopa lik računalnika, imenovanega Data. Data je pravzaprav android, ki brez vsakega liričnega navdiha, a z neverjetno tehnično dovršenostjo, izvaja glasbo in piše pesmi. Zna tudi hitro in natančno računati in logično sklepati, vendar mu to ne zadostuje. Želi si izkusiti čustva. Svoje prijatelje na vesoljski ladji sprašuje, kako je, če imaš občutke, če si jezen, žalosten, vesel, zaljubljen … Naposled mu vstavijo  čip, ki mu bo dal čustva. Vendar se Data po vstavitvi čipa obnaša tako nenavadno in neobvladano, da mu ga morajo odstraniti.  Čas teče in nekoč Data pomisli, da je že dovolj razvit za ponovno  vstavitev čipa in da bo zmogel obvladovati zapleteno kombinacijo logike in strasti. Res mu ponovno vstavijo ustrezen čip in preplavijo ga močna, predvsem   neprijetna čustva. Zaradi tehnične napake pa Dati  tokrat čipa ne morejo več odstraniti in znajde se pred zahtevno nalogo povezovanja čustev in razuma. Tako Data postane podoben nam, ki se iz dneva v dan učimo te nenavadne umetnosti - pravilnega sodelovanje med svojimi čustvi in razumom. Dinamika čustev in razuma je nekaj, kar se dogaja v slehernemu človeku in je tudi vplivala na razvoj celotnega človeštva. Kar velik del naše skupne zgodovine je zaznamovala nekakšna  vladavina čustev. Ljudje so se prepuščali svojim čustvom in življenje usmerjali tako kot so veleli nagoni, čustva in občutki. Tisto, kar je v človeku najbolj dinamično, spremenljivo in nezanesljivo, pa so prav čustva.  Zato ni bilo nič nenavadnega (in še danes ni), če sta prijatelja tako rekoč čez noč postala sovražnika. Poznamo veliko dogodkov v preteklosti, ki so usodno zaznamovali potek zgodovine in so bili spodbujeni z močnimi čustvi ali celo čustveno zaslepljenostjo posameznikov in tudi  narodov. Na srečo pa so vedno med množicami tako živečih  ljudi bili tudi posamezniki, ki so imeli globlje razumevanje in več modrosti. S pomočjo ustne  in pisane besede so pomagali ljudem videti stvari, dogodke in čustva v luči razuma prav zato, da bi se lahko izkopali iz razbohotenega in zlasti neobvladanega čustvovanja. Za nas so prav gotovo pomembni učitelji in veliki misleci, ki so delovali v stari Grčiji in ki so dali osnovni zagon kasnejšemu razvoju sodobne civilizacije. Bistvo njihovega učenja je bilo v tem, da so ločili glavo od srca in opozarjali na pomembnost usklajenega delovanja. V njihovem nauku ni opaziti miselnosti o podrejenosti ali nadrejenosti čustev oziroma razuma. Kasneje je človeštvo 'odkrilo' moč razuma in vsaj od dobe razsvetljenstva  lahko rečemo, da nas je razum vodil do mnogih novih odkritij in spoznanj. Ta vladavina razuma pa je imela za posledico zatiranje in omalovaževanje čustev. KAJ PRAVI ZNANOST? V novejšem času je razmerje med čustvi in razumom osvetlila raziskava dveh možganskih področij: amigdale in neokorteksa. V razvojnem smislu je starejša amigdala, ki jo imenujejo tudi čustveni možgani, in je odgovorna za vse naše impulzivne reakcije. Tudi za tiste, ki nam  lahko rešijo življenje. Neokorteks (možganska skorja), ki ga imenujejo tudi racionalni možgani, se je razvil kasneje v evoluciji človeka. Med drugim nam omogoča, da razmišljamo o čustvih, ki jih občutimo. To pa je že sposobnost, ki vodi h globljemu razumevanju lastnega duševnega doživljanja, njegove interpretacije in izražanja. Prav zaradi neokorteksa se lahko spustimo v logiko čustev ter se iz njih učimo. Če amigdala deluje brez neokorteksa, lahko izgubimo nadzor nad seboj in delujemo neobvladano. To so stanja besa in drugih močnih čustev, ki človeka vodijo v povsem nerazumna dejanja, kot je na primer uboj. Če pa neokorteks deluje brez amigdale, postane življenje pusto in brezbarvno. Nekemu mladeniču so iz zdravstvenih razlogov odstranili amigdalo. Posledica je bila ta, da je povsem izgubil sposobnost prepoznavanja občutkov, tako svojih kot tudi občutkov drugih ljudi. To stanje imenujemo čustvena slepota.  Brez amigdale ni solz, ni veselja, ni blaženosti … Če v malo sodobnejšem jeziku opišemo povezanost omenjenih možganskih delov, potem se glasi takole. Čustveni možgani (amigdala) zaznajo in si zapomnijo praktično vse čustvene vtise, neokorteks pa na podlagi teh informacij podatke obdela. Pri tem upošteva vse čustvene  izkušnje, ki so osnova za predvidevanje in odločanje npr. kaj se bo zgodilo, če delujemo na nek določen način ali pa, kakšne posledice bo imelo neko dejanje za nas in za druge. Vidimo torej, da so informacije, ki jih dobimo iz čustev, osnova razumskega delovanja in da je povezanost obeh delov nujna. SODELOVANJE MED ČUTENJEM IN RAZMIŠLJANJEM Gledano fiziološko  povezava čustev in razuma  obstaja in deluje. Drugo vprašanje pa je, kako ravnamo s svojimi čustvenimi in miselnimi procesi v psihološkem smislu, torej kako se v vsakdanjem življenju znajdemo med 'sporočili' čustev in razuma. To je približno tako, kot če bi imeli na voljo samo dva TV kanala in bi oddajala včasih enotna sporočila, spet drugič pa povsem nasprotna. Komu verjeti? V praksi izgleda tako, da včasih sledimo čustvom z upanjem, da nas bodo pripeljala do željenega cilja. Drugič prepustimo vajeti razumu. Skozi oboje pa iščemo neko trajno zadovoljstvo, izpolnitev in srečo. Ali nam uspeva? Večina pokazateljev kaže, da ne najbolje. Način delovanja, ki ga krajše lahko poimenujemo 'ali – ali' (ali razum ali čustva), se največkrat ne obnese. Če se odločamo predvsem za eno, zatremo drugo. Spoznanje, da je potrebno v življenju vzpostaviti drugačen odnos med čustvi in razumom, je že prišlo v zavest velikemu številu ljudi. Gre za sodelovanje in ne za prevlado enega ali drugega. Ob tem pa se zastavlja vprašanje, na kakšen način to storiti. Kako vzpostaviti v sebi tako stabilnost, ki bo odsevala resnico čustev in razuma na način dopolnjevanja? Kako te dve povsem različni logiki povezati in se dvigniti v višjo kvaliteto notranjega in zunanjega življenja? Saj prav za to gre. Nočemo več cepetati na mestu ali se vrteti v krogu. Želimo naprej. In ta naprej pomeni, da želimo bolj bogate in izpolnjujoče odnose, da želimo sebe izražati iskreno, si ustvariti samopodobo, ki bo ustreznejša našemu pravemu jazu, živeti v skladu s svojimi prepoznanji in vrednotami, se učiti globlje ljubezni, premagati strah pred lastnimi čustvi in čustvi drugih ljudi, živeti tisto svobodo, v kateri se ne bojimo prevzeti odgovornost zase in še mnogo drugega. PREBUJANJE INTELIGENCE SRCA S tem pa smo odprli neko novo polje učenja. Saj ne, da bi bilo čustvovanje nekaj novega za nas, toda načini soočanja z lastnim čustvenim življenjem, razbiranje pomena čustev in prepoznavanje globljih sporočil, ki jih prinašajo, so za večino ljudi novi in še nepoznani. Naposled le imamo možnost, da se učimo čustvene abecede in opismenjevanja. Učiti se iz čustev pomeni razumsko odkrivati, zakaj čutimo tako kot čutimo, torej spoznati sprožilce in motive čustvenih odzivov. Imajo pa čustva in čustveni vzorci 'veliko časa', saj vztrajajo tako dolgo, dokler ne dojamemo sporočila. To je lahko jutri, pojutrišnjem ali nikoli. Odvisno od naše odločitve in globine hrepenenja po spremembi in rasti. Saj je namen procesa sodelovanja med čutenjem in razmišljanjem v tem, da se spreminja naš odnos do stvari, dogodkov, ljudi, vzorcev, prepričanj … in da se širi zavedanje. To pa imenujemo tudi osebna rast. Le v resnični simbiozi med čustvi in razumom se odpira področje globljega zavedanja, v katerem smo sposobni razumeti tiste razsežnosti življenja in sebe, ki bi nam sicer ostale skrite. Ko se pravilno povežeta inteligenca razuma in čustev, se odpre pot mogočnemu vedenju, ki nadgradi in osmisli dogajanje v človekovi psihi in življenju nasploh. To je inteligenca srca, ki jo nekateri imenujejo tudi duhovna inteligenca. Tudi zaradi tega je poznavanje namena in dinamike čustev, njihovo obvladovanje ter razvoj čustvene inteligence nasploh pomemben del samorazvoja vsakega človeka. Renata Bokan Šola čustvene inteligence Vir: soutripanje.cdk.si Komentarji (7) www.pozitivke.net