Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/Imunski-Sistem-Zdravje-Konoplja-Bolniki




Zdravimo se s konopljo

sreda, 11. januar 2017 @ 05:02 CET

Uporabnik: Sonce

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih www.misteriji.si

»Bolje je biti nelegalno živ kot legalno mrtev.«
»Konoplja ne zdravi. Le podpre imunski sistem, da telo sámo opravi z boleznijo. S katero koli. Desetletja trajajoča kriminalizacija konoplje in ljudi, ki so si pomagali z njo, je zločin proti človeštvu. Nihče mi nima pravice ukazovati ali prepovedovati, katero medicino bom uporabil, če zbolim jaz ali moj bližnji. Zdravljenje s konopljo mora biti svobodna odločitev vsakega posameznika.

Borite se za svoje pravice. Povejte svoji vladi, da imate dovolj teh neumnosti.« To je le nekaj poudarkov iz govora karizmatičnega Kanadčana Ricka Simpsona. Svetovno znani aktivist za konopljo in človekove pravice se je nedavno v Ljubljani srečal z bolniki, ki uporabljajo konopljo.

Rick Simpson je upokojeni inženir strojništva, ki je četrt stoletja delal v zdravstvenih ustanovah v Kanadi. Huda poškodba glave leta 1997 ga je pripeljala do spoznanja, kakšno bi moralo biti pravo zdravilo. Od takrat širi besedo o zdravilnosti konoplje in je eden najzaslužnejših za velike premike na področju zdravljenja s konopljo v svetu. Na srečanju s slovenskimi bolniki so se mu pridružili Tanja Cvetrežnik iz društva Hopla-Konoplja, Dean Herenda iz Zveze nevladnih organizacij s področja drog in njihove uporabe ter Božidar Radišič iz društva ONEJ. S srečanja povzemamo, kaj je udeležence najbolj zanimalo.

Kje se lahko informiramo o uporabi konopljine smole za zdravljenje?
RADIŠIČ: Informacije o tem so objavljene na spletni strani Ricka Simpsona Phoenixtears.ca, na spletni strani društva Hopla konoplja Hopla-konoplja.si, na Odboru za konopljo v okviru Zveze nevladnih organizacij s področja drog in njihove uporabe na Odborzakonopljo.si, v društvu Onej in drugih društvih, ki se posvečajo konoplji. Prvega decembra 2016 bo vrata na Brnčičevi 31 v Ljubljani odprla informacijska pisarna, kamor boste lahko prišli na brezplačen zasebni pogovor glede uporabe konoplje. S seboj lahko v analizo prinesete svoje ali kupljene vzorce konopljine smole. Strošek analize je odvisen od števila kanabinoidov, ki se ugotavljajo, in stane od 70 do 120 evrov. Če kupite smolo na črnem trgu za tisoč ali dva tisoč evrov, je smotrno dati še nekaj deset evrov, da ne kupite mačka v žaklju.

Kako začnemo jemati konopljino smolo za zdravljenje raka? V kolikšnih odmerkih? Kolikšno mora biti razmerje med THC in CBD?
RADIŠIČ: Uporaba konopljine smole je odvisna od vrste raka. Pred zdravljenjem je zelo pomemben pogovor z bolnikom. Učinki smole so namreč od uporabnika do uporabnika različni in v primeru predoziranja tudi neprijetni.

Splošno pravilo pri uporabi smole je: če bolnik nima konvencionalnih terapij proti raku, to je kemoterapije in obsevanja, naj bi mu po vseh izkušnjah zadoščalo okoli 60 gramov smole z vsebnostjo kanabinoida THC nad 70 odstotkov ali preračunano na te vrednosti. Ne glede na to, ali jo jemlje oralno ali s svečkami, se uporaba začne z majhnimi odmerki, potem pa se odmerki počasi povečujejo do grama na dan, lahko tudi več. Ni bojazni, da bi se s konopljo kdorkoli predoziral in umrl. Obstaja videoposnetek moškega, ki je naenkrat zaužil 50 gramov/mililitrov smole. Bilo mu ni nič, le nekaj dni je bil »zadet«. Bil je ameriški vojni veteran, bil je pozitiven na HIV in imel je še druge diagnoze. Nadaljeval je s terapijo, zdaj je HIV negativen ter nima več nobenih drugih diagnoz.

Kje kupimo konopljina semena za zdravljenje različnih bolezni?
RADIŠIČ: Semena se dobijo na spletu, lahko jih kupite v trgovinah po Sloveniji. Katera konoplja pomaga zoper katero bolezen, ne bomo vedeli vse do tedaj, dokler ne bomo imeli metod za določanje vsebnosti endokanabinoidov in podatkov o bolnikovem endokanabinoidnem sistemu. Zdaj to poteka bolj ali manj izkustveno ob spremljavi uporabnikov. Težko je povedati, katera sorta pomaga zoper katero bolezen, ker nekomu pomaga ena sorta, drugemu druga. Je zelo veliko vrst Cannabis sative in Cannabis indice; sorte konoplje se med seboj razlikujejo tako, kot so si med seboj različne sorte jabolk. Edina metoda trenutno je, da poskusite različne sorte konoplje in tako ugotovite, katera vam osebno najbolj pomaga.

HERENDA: Večina bolnikov zaradi pomirjevalnega učinka uporablja Cannabis indico, ki omogoča, da spijo in jim poveča apetit. Cannabis sativa poveča našo aktivnost, kar ni nujno dobro, če imamo kako hudo avtoimunsko bolezen.

Kako se izognemo začetnim težavam pri uživanju konopljine smole oziroma jih ublažimo?
HERENDA: Ljudje, ki prvič uživajo smolo, imajo težave že z majhnimi odmerki, ker jih smola zelo hitro omami. Zato je treba začeti res z majhnimi odmerki. Dodatni načini, kako se izogniti negativnim začetnim občutkom, ki jih imajo bolniki, pa so naslednji.

Tisti, ki kadijo konopljo, naj malo pred tem, preden kadijo konopljo oziroma uporabijo uparjevalnik-vaporizator, vzamejo CBD. CBD je namreč antagonist THC-ju, blaži psihoaktivne učinke THC-ja in človeka tako dlje časa drži v nekoliko »privzdignjenem« stanju, zato ni omamnega učinka na začetku.

Druga možnost je, da uporabimo smolo vaginalno ali analno s svečkami. THC in druge učinkovine gredo v tem primeru neposredno v kri in limfo ter se razporejajo po telesu v taki količini, ki omogoča telesu homeostazo. THC in drugi kanabinoidi v kombinaciji z našim endokanabinoidnim sistemom telo vzpostavljajo nazaj v stanje, da se imunski sistem začne bojevati z boleznijo. To je možno le, če smo v popolnem ravnotežju. Nasprotno pa medicina in farmacija z nasilnimi metodami bolnikom onemogočajo, da se njihovo telo sámo bojuje z boleznijo.

Večina tistih, ki prvič poizkusijo THC in marihuano, se najprej ustraši začetnega učinka, povišanega srčnega utripa, padca ravni sladkorja v krvi in občutka, da bodo umrli …
RADIŠIČ: Ljudje ne dobijo povišanega srčnega utripa in tlaka zaradi konoplje, ampak zaradi tega, ker se prestrašijo učinka, ki ga ne poznajo. Možganski center za dihanje in srce namreč nima receptorjev za kanabinoide. To pomeni, da smo lahko »zadeti«, srce in pljuča pa nam delata normalno. Zanimivo je, da so endokanabinoidni receptorji v vsaki celici našega telesa, samo v teh predelih ne.

Negativne izkušnje imajo samo tisti, ki nimajo pravih informacij, in tisti, ki delajo po svoje. Negativni učinki so le pri predoziranju, ko človek misli, da ne bo preživel. Vendar pa zaradi konoplje še nihče ni umrl. Zato je treba uporabnike poučiti in svetujem, da daste tudi svoj proizvod na analizo. Rezultati analiz na različnih inštitutih v Sloveniji odstopajo kar za 40 odstotkov, zato niso verodostojni. Zato smo ustanovili svoj laboratorij v Sloveniji, da s priznanima strokovnjakoma s tega področja, dr. Paulom Hornbyjem iz Kanade in dr. Lumírjem Ondrejem Hanušem iz Češke, ponudimo metodo, ki bo zanesljiva za določanje vsebnosti kanabinoidov.

Pri predoziranju pomaga limonin sok s poprom, pinjole, glukoza ali lecitin. Tudi CBD, a traja nekaj časa, da se vsrka v telo. Najboljša terapija pa je spanje.

Kako naredimo svečke za analno uporabo? Kaj je njihova osnova?

RADIŠIČ: Osnova je katerokoli zeliščno maslo. Farmacija uporablja kakavovo maslo. Uporabimo biološko kakavovo maslo. Svečk za živali ne delamo iz kakavovega masla, ker so nanj alergične, denimo psi, in jih lahko zastrupimo. Kokos pa je zelo mehak, zato naj bo pot od hladilnika do mesta uporabe zelo kratka. Svečke obvezno hranimo v hladilniku na temnem.

Ali gre konoplja skupaj z biološkimi zdravili za zdravljenje raka?

RADIŠIČ: Ena od prvih uporab konoplje je bila za omilitev stranskih učinkov kemoterapij. Bolniki, ki so uporabljali konopljo vzporedno s kemoterapijo, so imeli manj stranskih učinkov, niso bruhali. A danes vemo, da obsevanje ne zdravi, le zaustavi rast rakavih celic; problem pa je, da poškoduje DNK in posledica je ponovno rak. Kemoterapija uniči imunski sistem.

V odločitev, kako se bo kdo zdravil, se ne vpletam. Vsak se mora odločiti sam, a ima se pravico odločiti na podlagi pravih informacij. Pri zdravljenju s konopljo stadij raka ni poglaviten. Poznamo ljudi, ki so imeli metastaze po vsem telesu, so bili na dvaindvajsetih protibolečinskih obližih, a so danes, po zaslugi konoplje, zdravi.

HERENDA: Glede kemoterapije in obsevanja velja pravilo »manj je več«. Če gre kdo ob konoplji še vseeno na kemoterapijo in obsevanje, da bo bolj »siguren«, je zanj to tudi dražje. Konoplja namreč najprej popravlja škodo v telesu zaradi kemoterapije in obsevanja, šele potem se lahko bojuje z boleznijo. Zato bolnik, ki gre skozi klasične onkološke terapije, uporabi do trikrat več konopljine smole.

Občasno uživam konopljino smolo, a imam vseeno težave s spanjem. Zakaj imam ravno obraten učinek, kot bi ga želel imeti?

HERENDA: V smoli imate veliko CBD-ja. Najbolje bi bilo, da ga daste na analizo.

RADIŠIČ: Nimate prave sorte konoplje. Simpson vedno opozarja na razliko med Cannabis indico in sativo. Danes poznamo zelo potentne sorte indice, s 94 in več odstotki THC-ja v cvetu, in zelo potentne sorte sative. Obe sorti sta dobri za zdravljenje. A pri sativi je problem sinergijski učinek, njeni profili terpenov spodbujajo delovanje kanabinoidov. In sativa te »dvigne«. Tisti, ki kadijo travo vsak dan, vedo, da morajo za budnost kaditi sativo; ima veliko THC-ja, a da energijo.

Ker je konoplja ena prvih kultiviranih rastlin sploh, imamo izredno širok nabor vrst, gre pa za eno in isto rastlino. Kot pri jabolkih: so rdeča, zelena, sladka, kisla … Na Nizozemskem lahko v »coffeshopih« preizkusimo različne vrste konoplje in vidimo, katera nam ustreza. Pri nas to ni možno, zato si moramo vzgojiti različne vrste semen in nato preizkušamo njihov učinek na nas.

SIMPSON: Če potrebujete izvleček konoplje za notranjo uporabo, si posadite indico, ker zagotavlja počitek in spanje, ki sta potrebna za samozdravljenje; sativo uporabljamo za zunanjo rabo, na primer za zdravljenje kožnega raka. Ne rečem, da CBD nima zdravilnega učinka, a ljudem z rakom ne bo pomagal.

Pri CBD-ju gre za propagando, da bi ljudi odvrnili od konoplje. Če bi jaz imel raka, bi se zdravil z izvlečkom z veliko THC-ja. Če hočete imeti učinkovito zdravilo, si ga naredite sami. Na spletu je ogromno podjetij, ki ponujajo konopljo z zelo malo odstotki THC-ja kot zdravilo. Veliko ljudi trdi, da dobavljajo olje Ricka Simpsona, vendar nisem partner nobenega od teh podjetij in posameznikov; ti le zlorabljajo moje ime. A nimam toliko odvetnikov in denarja, da bi se zoperstavil vsem njim. Imel naj bi celo fundacijo za raka Ricka Simpsona, a jaz o tem ne vem nič. Ne dopustite, da vam ti ljudje ukradejo vaš denar. Moj cilj je, da bi si vsi lahko sami vzgojili konopljo in pridelali konopljin izvleček.

Ali je kakšna pozitivna izkušnja z uporabo konoplje glede tinitusa - zvonjenja v ušesih?
SIMPSON: Leta 1997 mi je po poškodbi začelo zvoniti v glavi in od tedaj mi še zdaj zvoni štiriindvajset ur na dan, a zaradi konoplje lahko živim s tem.

Očetu se po operaciji raka na debelem črevesu ta širi na jetra in pljuča. Je za zdravljenje pljuč oralno uživanje konoplje boljše kot analno?

RADIŠIČ: Res je, en del smole mora iti skozi jetra. A pri oralnem uživanju smole je prehod v telo najslabši, kajti smola se bolje vsrka v mastnem okolju, v želodcu pa ni maščob. Zato jemo smolo z nečim mastnim, da se lahko ta veže in potem prehaja skozi sluznico. Če kanabinoide predoziramo oralno, delta-9-THC pride v jetra, kjer se presnovi v delta-11-THC, ki je približno desetkrat bolj psihoaktiven.

Če smolo jemljemo vaginalno ali rektalno s svečkami, je biološka dostopnost do zdravila do 70 odstotkov, pri oralnem samo 10 odstotkov, pri inhaliranju do 60 odstotkov, a je pri vdihavanju problem, da se vsrka samo 10 odstotkov kanabinoidov, ker pljuča niso mastna. Najbolj učinkovito jemanje z najmanj stranskimi učinki so svečke s smolo, ker se najprej absorbirajo v krvni obtok in potem kanabinoidi potujejo skozi jetra, a počasi, tako da ni take »zadetosti«.

Je pa to treba kombinirati glede na naravo bolezni. Če sta prizadeta želodec ali jetra, je treba smolo obvezno jesti oralno in jo je treba pogoltniti z nečim mastnim. Pri možganskih boleznih jo je treba mazati na dlesni, da pride po žilah v možgane. Kožni rak, melanom, je treba s smolo mazati.

HERENDA: Prijateljici so diagnosticirali sarkom mehkega tkiva. Sarkom so odstranili, metastaze so se razširile na limfe in kosti. Odločila se je za jemanje velikih odmerkov smole. Tisto, kar se navadno zaužije v 72-ih dneh, je zaužila v 30-ih dneh. Torej se je predozirala. Čeprav so ji zdravniki napovedali, da je z njo konec, so njeni markerji zdaj 0, bolezen je povsem v remisiji, mirovanju. Zdravniki take primere navadno odpravijo z besedami »čudeži se dogajajo«. Ne priznajo dejstva, da obstaja nekaj, kar telesu pomaga, da se sámo bori proti bolezni.

Na Youtubeu je posnetek ženske, ki je naenkrat vzela 180 mililitrov smole. Je spala en teden skupaj, a ko se je zbudila, je rekla le, da je lačna kot volk. Farmacija že štirideset let išče prvi smrtni primer zaradi konoplje, a edini človek, ki je umrl zaradi industrijske konoplje, je umrl zato, ker je s tovornjaka padla na njega.

SIMPSON: Ljudje z metastazami niso brezupni primeri. V Kanadi smo s konopljinim izvlečkom, smolo, pomagali stotinam ljudem z rakom, ki se jim je ta razširil po vsem telesu.
Ali je kaj izkušenj s cirozo jeter v prvi fazi? Bolnik je bil pred leti alkoholik.

SIMPSON: Konoplja obnovi vse notranje organe, tudi jetra. Pred dvema letoma je prijatelj doživel srčni napad. Oskrbeli so ga v bolnišnici in poslali domov. Nato se je zdravil s konopljo. Čez dva meseca ga je pregledal zdravnik, ki ga je obravnaval tisti večer v bolnišnici. V njegovem telesu ni našel nobenih posledic srčnega napada. Vprašal ga je, če lahko testira njegovo srce. Ugotovil je, da mu dela 15 odstotkov bolje kot pri ljudeh njegove starosti. Konoplja lahko mnoge ljudi reši tudi pred presaditvijo organov.

Ljudem odsvetujem kemoterapijo in obsevanje. To so obravnave, ki povzročajo raka. Posledice ostanejo v telesu še leta in leta in povzročijo, da se bolezen povrne.

HERENDA: Pri cirozi jeter se smola jemlje oralno. Je velika sreča, da so jetra zelo obnovljiv organ.

Pes ima probleme z ledvicami. Kupili smo olje s 15 odstotki CBD-ja in 0,2 odstotka THC-ja. Mu bo to pomagalo?
SIMPSON: Ne vem, ali mu bo tak izvleček pomagal. Vem pa, da izvleček z visoko vsebnostjo THC-ja, ki ga jaz priporočam, živalim odlično pomaga pri različnih bolezenskih stanjih. Živali imajo enak kanabinoidni sistem kot ljudje. Ni redko, da se živali z rakom, denimo psi, pozdravijo v enem tednu in pol do dveh tednih, saj je njihova presnova veliko hitrejša kot pri ljudeh.

Kako preventivno uživamo konopljino smolo glede na to, da imam službo, vozim avto in sem lahko podvržen policijski kontroli?
HERENDA: Zaposlen sem na Ministrstvu za infrastrukturo in vodim nacionalni center za vodenje prometa. Pred leti sem predstavnike nizozemske policije povprašal o njihovih izkušnjah z vozniki, ki so pod vplivom THC-ja. Odgovorili so mi, da so njihove izkušnje tako dobre, da niso smeli objaviti izsledkov raziskav. Voznik, ki pokadi džojnt, je za razliko od uporabnikov alkohola, ki za volanom postanejo nasilni, na cesti izjemno pozoren na to, kaj se dogaja v prometu, in vozi počasneje.

V ameriški zvezni državi Kolorado, kjer je konoplja od novembra 2012 povsem legalizirana, poročajo ne le o manjšem številu žrtev v prometu, tudi kriminala je manj. Legalizacija jim prinaša veliko denarja s pobranimi davki na konopljo, hkrati pa je strošek za družbo kot celoto manjši. V pogovorih s predstavniki slovenske vlade zato vselej poudarim, da dajmo legalizirat vse. Portugalska je z dekriminalizacijo vseh drog dosegla, da je vse padlo pod 50 odstotkov: od števila bolnikov z aidsom do kriminala, manjša je celo uporaba konoplje.

RADIŠIČ: Pri konoplji je problem, da policisti ne ugotavljajo trenutnega stanja voznika, ampak ga obravnavajo po metabolitih - presnovkih konoplje. Te po svoji naravi ne morejo biti prepovedane snovi, ker nastanejo v človeškem telesu. Ko sem bil leta 2012 v priporu, sem bil še po osemdesetih dneh od uporabe konoplje pozitiven na presnovke THC-ja. To je isto, kot če bi se danes napili in bi vas po enem mesecu na cesti ustavili in vam vzeli vozniško dovoljenje, ker ste pred enim mesecem pili alkohol.

Vozniški izpit sem naredil pred več kot petdesetimi leti. Na leto prevozim od sto do sto petdeset tisoč kilometrov in do zdaj nisem bil udeležen v nobeni prometni nesreči, imel sem le kako bližnje srečanje s srno. Če bi bila konoplja res tako nevarna v prometu, bi bilo tudi v dnevnem časopisju več novic o prekrških »zadetih« voznikov; zdaj se piše le o tem, kako so nesreče povzročili pijani ali prehitri vozniki.

HERENDA: Postopek, kako pri nas policisti obravnavajo voznike uporabnike konoplje, je povsem napačen. Pri tem celo narobe računajo presnovke THC-ja. Pisarna Združenih narodov za droge in kriminal namreč natančno določa, kakšno razmerje mora biti med tremi kanabinoidi, da lahko govorimo o psihoaktivnosti. To ni odvisno le od THC-ja. Izračun psihoaktivnosti je:

THC plus CBN ulomljeno s CBD. CBD je antagonist THC-ja in omili njegove psihoaktivne učinke. Če je rezultat enako ali manj kot 1, ne moremo govoriti o omamljenosti. A edini merodajen je zdravnik, ki ugotovi, ali je nekdo sposoben za vožnjo ali ne. Naša policija ne bi smela pisati kazni ali jemati vozniških dovoljenj zaradi ugotovljene prisotnosti metabolitov THC-ja v telesu. V naslednjih letih bodo zaradi tega prihajale hude tožbe.

Tatjana Svete


IMAMO DOVOLJ KANABINOIDOV V TELESU?
Ameriški nevrolog dr. Ethan Russo je že leta 2004 objavil študijo o povezanosti avtoimunskih bolezni in pomanjkanjem endokanabinoidov ali CECD (Clinical Endocannabinoid Deficiency). Več o tem na goo.gl/op1Zuu. Ugotovil je, da pomanjkanje kanabinoidov vodi do avtoimunskih bolezni – od avtizma, Crohnove bolezni, raka do ulceroznega kolitisa, zato je vsaka uporaba konoplje zdravilna, pa naj gre za preventivo ali zdravljenje, pravi Božidar Radišič, ki konopljo uporablja že dvainštirideset let.

»Če bi dvainštirideset let pil alkohol, ne bi bil zdajle tu, kjer sem. Nimam nobenih zdravstvenih težav. Redni uporabniki konoplje so bistveno bolj zdravi in pozitivno naravnani. To ugotavljajo tudi tisti, ki jo začno uporabljati. Konoplja pomaga pri vnetjih, poškodbah zaradi cepiv, denimo avtizmu in drugem. Ni stanja, pri katerem ne bi pomagala, to pa zaradi tega, ker pomaga v telesu vzpostaviti homeostazo. To je stanje telesa, v katerem vsi telesni procesi delujejo približno optimalno. V takem stanju se telo lahko bori proti boleznim. Nobeno zdravilo ne zdravi. Telesu lahko le pomagamo, a še vedno je glavni njegov imunski sistem. In če na tem ne delamo, tudi ozdravitve ne bo. Današnja medicina predvsem gasi simptome, ne odpravlja pa vzrokov. In velikokrat je vzrok prav to, da je v telesu porušen endokanabinoidni sistem.

Anandamid je glavni endokanabinoid v telesu, njegov naravni nadomestek pa je THC-9, ker se veže na iste receptorje kot anandamid. Mlezivo ali kolostrum vsebuje veliko endokanabinoidov, zaradi česar so dojenčki tako veseli in zaspani, ko se napijejo materinega mleka. Če pijejo kravje mleko, pa ne spijo. Tudi kozje mleko vsebuje veliko endokanabinoidov, zato je že od nekdaj znano kot zdravo mleko. Po izsledkih zadnjih raziskav, ki mi jih je poslal dr. Lumír Ondrej Hanuš iz Izraela, endokanabinoidov ne vsebuje le konoplja, ampak podobne snovi vsebujejo vse rastline, ki spodbujajo imunski sistem, vključno z ameriškim slamnikom.«

Dr. Hanuš je češki analitični kemik in vodilna avtoriteta na področju raziskovanja konoplje. Leta 1992 je z Williamom Anthonyjem Devaneom izoliral in prvi opisal strukturo anandamida, endogenega kanabinoidnega živčnega prenašalca.

MISTERIJI LEGALIZIRAJO KONOPLJO
V Misterijih si že leta po svojih najboljših močeh prizadevamo, da bi konoplja našla svoje mesto pod soncem tam, kjer ji kot kraljici rastlin pripada. Predvsem pa, da bi bila pri nas dovoljena za samooskrbo in samozdravljenje.

Objavljali smo intervjuje s pogumnimi raziskovalci in uporabniki konoplje, ki so si upali o tem javno spregovoriti takrat, ko je to bila pri nas še prepovedana tema in si drugi časopisi in revije, predvsem množični mediji, o tem še niso upali pisati ali pa so bili odločno proti njej.

Posvetili smo ji vsaj dve številki, aprila in maja 2013, ko smo predstavili ljudi, ki si prizadevajo za njeno legalizacijo za samozdravljenje in samooskrbo ter uveljavitev v kmetijstvu, prehrani, tekstilni industriji in drugih gospodarskih panogah.

In še nedavnega aprila 2013 smo se morali posvetovati z odvetnikom, ali smemo ob intervjuju z Dejanom Rengeom - dobitnikom Prešernove nagrade za diplomsko nalogo o konoplji - bralcem revije podariti semena jedilne konoplje. Da si jo posadijo doma na vrtu, tako kot denimo sončnice.

Še precej »bogokleten« je bil intervju z uporabnikom konoplje in aktivistom za njeno legalizacijo Jakom Bitencem in ostalimi aktivisti. In to šele pred borimi tremi leti in pol. Predstavili smo »prepovedano« konopljino smolo, tedaj pri nas bolj znano kot hašiševo olje, ki je mnogim Slovencem rešila življenje. V tajnosti. Nelegalno. In januarja 2017 se ponovno sprašujemo: do kdaj še?

Aprila 2013 smo v reviji zapisali, da konoplja osvaja Slovenijo in da je to rastlina, ki obeta odprtje tisočev delovnih mest. Če danes preštejemo število ljudi, ki jim konoplja daje kruh, priboljške in oblačila, ter število spletnih strani, kjer tržijo najrazličnejše konopljine izdelke iz slovenske pridelave, se naša napoved prihodnosti hitro uresničuje.

Tudi v knjižni zbirki Ara založbe se je nabralo kar nekaj knjig o konoplji, s katerimi širimo zavest ljudi o tej zdravilni rastlini: Konopljina kuharica (Štefani Lesnik, Lucija Zlodej, 2013), Zdravljenje raka z marihuano (Joan Bello, 2015), Konoplja, zavest in zdravje (Bogdan Kristofer Meško, 2015).

Na spletni strani Misteriji.si in Arashop.si poseben razdelek posvečamo samo konopljinim izdelkom, iz slovenske pridelave, od konoplje za osebno nego do konoplje za zdravje.

Konopljo in tiste, ki v pravem pomenu besede nosijo glavo na pladnju za njeno legalizacijo, bomo podpirali še naprej. Zato v zadnjem letu objavljamo prispevke Božidarja Radišiča iz društva Onej, kako si sami doma vzgojimo konopljo za samozdravljenje.

V reviji Misteriji smo si prizadevali, in to še vedno počenjamo, da bi konopljo čim bolj približali našim bralcem. Ne zato, da bi se z njo »zadevali«, marveč zgolj zato, da bi služila zdravju. Najbolj nas veseli, da je v Ljubljani mogoče kjerkoli kupljeno smolo (ki je naprodaj še vedno »na črno«), namenjeno zdravju, strokovno pregledati, da vemo, kaj je v njej. In ob tem prisluhniti nasvetu, kako naj jo pri določeni bolezni uporabimo. Informacije in naročila za analizo ali posvet: 051/805 485.

POMAGAJMO LEGALIZIRATI KONOPLJO
Zvezi nevladnih organizacij na področju drog in njihove uporabe (http://odborzakonopljo.si/zveza/, info@odborzakonopljo.si), ki koordinirano vodi vse dejavnosti glede legalizacije konoplje v Sloveniji, lahko pomagamo z denarnimi donacijami. Na srečanju bolnikov z Rickom Simpsonom so predstavniki zveze poudarili, da lahko pomagamo tudi tako, da doma gojimo konopljo za samooskrbo.

To je tudi najcenejša in najbolj varna izbira, saj lahko gojimo sorto, ki nam najbolj ustreza. Večina ljudi si konoplje na črnem trgu, ki je lahko tudi vprašljive kakovosti, ne more privoščiti. Ne ozirajmo se na to, ali je konoplja legalna ali ne, saj je bolje biti nelegalno živ kot pa legalno mrtev. Samooskrba pri nas dejansko ne bi smela biti prepovedana, prepoved je zloraba zakonodaje, so povedali.

Zvezi lahko pomagamo tudi tako, da pišemo odgovornim na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kdaj bo konoplja na voljo za samooskrbo; da zahtevamo od odgovornih na Ministrstvu za zdravje, da stvari uredijo, prav tako od predsednika vlade in drugih inštitucij, ki zavirajo samooskrbo s konopljo.

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Imunski-Sistem-Zdravje-Konoplja-Bolniki







Domov
Powered By GeekLog