Na Otoku so naredili raziskavo, v kateri je več kot tisoč ljudi odgovorilo na vprašanje, ali spijo goli ali v pižami. Preverite, do kakšnih zaključkov so na podlagi odgovorov prišli avtorji ankete.

Na Otoku so opravili raziskavo, ki je razkrila, kako dejstvo, da partnerja spita gola, vpliva na zvezo. V raziskavi je sodelovalo več kot tisoč ljudi, rezultati pa so pokazali, da štirje od desetih vprašanih spijo goli.

Eugene Ionescu, utemeljitelj gledališča absurda, se je rodil 26. novembra 1909 v Slatini (Romunija). V svojem delu Emerit(Puščavnik), 1973, piše:"Vedno se mi je zdelo čudno, da so koga imeli za nenormalnega, če se je spraševal o smislu vesolja, po smislu človeka v njem, po smislu svojega lastnega življenja. Kaj delam tu?.Nenormalno se mi zdi, da o teh stvareh ne razmišljamo; nenormalno se mi zdi, da se ljudje počutijo dobro, ko tako rekoč slepo živijo. Morda zato ker je vsakdo-ne da bi znal razložiti-prepričan, da mu bo nekega dne vse jasno. Morda je to milost za človeštvo, morda je milost zame."

Ionescu je prepričan, da je človek, človeštvo, zmanipulirano in predvsem v "Nosorogih"opozarja pred množičnimi psihozami, kar se povsem potrjuje v času v katerem smo. Ta naš čas, je čas depresije. Egoizem lahko iz človeka naredi okorelega nosoroga.

Piše: L.E. v Vivi www.viva.si

• Intimnih predelov ne smete drgniti ali umivati z močnimi mili. Uporabljajte samo mila, namenjena tem predelom. Tudi protibakterijska sredstva so nepotrebna. Umivajte se vsak dan, in sicer s toplo, lahko tudi slano vodo. Po kopeli se ne pozabite temeljito zmiti.

• Nožnični izcedek je normalen pojav. Z njim je pokrita nožnica, zaradi gravitacije pa vsakodnevno konča tudi na naših hlačkah, zato je priporočljivo, da jih zamenjamo večkrat na dan. Na izcedek bodite pozorni le, če dobi vonj ali spremeni barvo; v takih primerih se obvezno posvetujte z ginekologom.

Dejstva na rešetu
Kaj pa o sodnem dnevu, koncu sveta in vstajenju pravi UPS?
Sodni dan v smislu, kakršnega podaja krščanski nauk, ne obstaja. Bog oz. Veliki intelekt ne zavzema vloge sodnika in ne napoveduje, kdaj bo (in po čigavih merilih?) vrednotil delo posameznih duš. Bog ali Kristus kot sodnik ne obstajata, saj sta dobro in slabo karakterizaciji, ki jih je izumil človek in Bogu ne pomenita prav nič.

Če bi termin (dan sodbe) po smislu poskušali umestiti v objektivno stvarnost, potem je sodni dan tisti dan v onostranstvu, ko se duša skozi retrospekcijo minulega življenja (inkarnacije ) na osnovi svoje vesti zave svojih napak v minulem življenju.

Ali je lahko nekdo srečen, ne da bi bil srečen? Kakšna je to sila, ki daje nekomu, njej ali njemu, svobodo, da se dvigne nad zunanjo ali notranjo nesrečo? Kdor se reši vplivov svojih čutov, doživi stanje neskončnega povzdigovanja.

Naučiti pa se mora, da se odreče svojemu »razmišljanju z glavo« in ga mora nadomestiti z«razmišljanjem srca«. Ko enkrat prodre Luč v našo srce, bodo vse težave končno razrešene. To pa vsekakor ni nova pot do uspeha ob pametnem filozofu, intelektualcu, motivacijskemu »pridigarju« itd., ali neko novo učenje.

V moji soseski je med stanovanjskimi bloki park; vanj vodijo ljudje na sprehod svoje pse. Živali se vedejo precej različno.

Boleča mi je ugotovitev, kako je eden od psov, droben pinč, enkrat takšen, drugič povsem drugačen, nasilno prilagojen tistemu, ki je na drugi strani vrvice. Največkrat ga vodi petdesetletnik. Ob njem je pasji prestrašenec videti na moč zaskrbljen, ali bo s čim ujezil gospodarja. Ne pogleduje okoli sebe ali za drugimi živalmi; vsak trenutek je njegov pogled usmerjen na njegovega človeka. Takrat živalca nima nič od sprehoda, razen povečanega strahu - po vsej verjetnosti pred kaznijo.

V spomin in zahvalo mojemu očetu in vsem moškim
Po enajstih letih življenja v Španiji sem se s sinom vrnila v naročje mame in očeta, da bi me spremljala v takratnih okoliščinah z Benetom.

Sinu so postavili diagnozo »hujše kombinirane motnje v razvoju z znaki avtizma«. To je v praksi pomenilo spopad z okoliščinami, v katerih je sin vso svojo energijo usmerjal v raznorazne oblike hrupa: metanje vsega, kar mu je prišlo pod roke, kričanje, in če mu kaj ni bilo po godu, močno tolčenje z roko po zobeh, dokler ni roka zakrvavela.

Spletni časnik Žurnal24 piše, če ne veste, kako bi nasmejali svojega otročička, si z izumljanjem novih stvari nikar ne belite glave. Dovolj so že popolnoma vsakdanje stvari, kot so vaš nasmeh, igračka in žgečkanje.

Prepustite se rutini
Majhni otročički ne marajo novih, nepoznanih stvari, zato naj vas ne skrbi, če se vam vsakodnevno previjanje, umivanje, preoblačenje in vedno enaka pesmica pred spanjem zdijo dolgočasni. Otročički so navajeni na rutino, ta pa jih tudi osrečuje.

Raztezanje
Nasmešek na obraz boste otročičku pričarali tudi z raztezanjem. Položite ga na mehkejšo podlago, ga obrnite na hrbet in nežno raztegujte noge in roke. Začnite z levo nogo in desno roko, raztegnite ju stran od telesa, ju skrčite in zopet raztegnite, nato pa postopek ponovite z desno nogo in levo roko.

Ko čistiš, izberi pravo čistilo!

Spoznajte čistila Dr.Beckmann

Čiščenje je lahko tudi užitek, če ob tem vemo, da uporabljamo čistila, ki so zdravju in okolju prijazna ter v kolikor so le-ta tudi vsestranska in učinkovita. Čistila blagovne znamke Dr.Beckmann nam zagotovo omogočajo čiščenje v slogu, kot si ga želimo. Ponujajo nam rešitve za vsa področja vzdrževanja čistoče v gospodinjstvu in domu, tudi za nego perila, za zaščito barv naših tkanin, kot tudi sredstva za odstranjevanje madežev.

Blagovna znamka Dr.Beckmann se lahko pohvali z dolgoletno tradicijo in nemško kvaliteto. Izdelki so dermatološko preizkušeni, nekateri tudi 100 % biološko razgradljivi.

Spoznajte izjemno učinkovito sredstvo za čiščenje pralnega stroja na osnovi aktivnega oglja, formule z aktivnim kisikom in organskim alkoholom, čistilo za steklokeramične in indukcijske kuhalne plošče, krpice za vpijanje barv in umazanije, dišave za perilo in še več.

V času od 14. do 28. 3. 2018 bo v prodajalnah drogerije TUŠ potekala tudi posebna akcija z izrednim popustom na celotno linijo izdelkov Dr.Beckmann.

Pekel, vice in nebesa
Krščanski nauk govori o peklu, vicah in nebesih kot o duhovnih področjih, kjer po smrti bivajo duše, glede na to, kaj so si s svojimi deli v življenju zaslužile. Sveto pismo obravnava pekel kot resničen, konkreten kraj ognja in trpljenja.

Toda to pomembno predstavo in vitalni del verske doktrine je papež Janez Pavel II  zavrnil. Leta 1999 je dejal, da »pekel ni kazen, ki bi nam jo naložil Bog od zunaj, temveč izživetje pričakovanj, ki si jih ljudje zamislimo za časa življenja. Rekel je: Pekel je rezultat stališč in ravnanj, ki se razvijejo za časa življenja. Takega kraja, kot pekel, ni. Tako »nebesa« kot »pekel« so (s papeževimi besedami) »stanje duha«.

Iz Vive www.viva.si

PREBUDITE SE IZ ZIMSKEGA SPANCA
Prvi pomladanski dnevi so tu, narava se prebuja, zeleni in brsti, vi pa se še niste zbudili iz zimskega spanja in lahko le lenobno in brezvoljno opazujete rast energije. Skrajni čas je, da sledite ritmu narave ter pomagate telesu, da oživi in se napolni z energijo. Preberite, kako lahko preženete posledice zaspane zime in se prepustite spomladanski svežini.

Izkoristite prve sončne žarke
Če je kaj resnice v teoriji, da gre vzrok za spomladansko utrujenost iskati v hormonskih spremembah, povezanih tudi z letnimi časi, izkoristite prve sončne žarke in daljše dni. Pozimi je v telesu višja raven hormonov, ki slabo vplivajo na počutje, sončna svetloba pa spodbuja nastajanje serotonina, hormona sreče.

Ti, prečudovito jutro. Kaj prinašaš temu ljubečemu srcu, njegovemu utripu, ki preko diha zaznava veličino dneva? Pogled ujame lepoto prebujanja sonca, zlitega z rdečico topline pred sijem, ki prebuja vse speče. Moja veličina se ne more primerjati z veličino tega kar raste v meni ob zlitju s teboj.

Vdih, prva solza, ki greje kot grejejo prvi dotiki žarkov. Nasmeh, iskre v očeh in korak lažji od peresa. Drsim po poti, da vpijem vase vse kar zamuja zaspana duša v teži vsakodnevnega boja za obstoj. A ne danes. Danes je dan, ko življenje pijem, sprejemam, dotikam, se zlivam z vsem kar je. Danes nisem jaz telo, sem duša, ki potuje, odkriva, razkriva in podarja podarjeno.

Čas prebujanja iz tisočletnega spanca je na »robu časa«. Ni več možno zatiskati oči, kot da se nič ne dogaja, da se nas ne dotakne klic Matere Zemlje.
Nekoliko nazaj mi je Mati podala napotke, kaj in kako naj človek dela in deluje, da se brez bolečin preporodi v novo zavest.
Učila me je, kako da ji pomagam pri prebujanju, kako naj se sama prebudim.

Vsi njeni otroci, moji bratje in sestre, so se odzvali, ter me s skupnimi močmi na čim bolj preprost način preko intuicije in notranjega videnja, podučili o starih prvotnih znanjih.
Prav danes mi je brat palček razkril skrivnost bivanja v njihovih skupnostih.

Vroče poletje je bilo tistega davnega avgusta. Za razliko od večine svojih vrstnikov sem počitniške dni preživljala za debelimi zidovi stare bolnišnične zgradbe. V prvem nadstropju, soba ena, nas je bilo enajst žena, jaz, s svojimi rosnimi leti, daleč najmlajša. Dnevi so tekli, njihovo enoličnost so razbijala le pripovedovanja življenjskih zgodb teh žena.

Dobro sem se počutila med njimi, vedela sem, da so me letom navkljub vzele 'za svojo'. Izžarevala sem svežino mladosti in radost, kar je dobro delo tudi drugim. Še zlasti nežno, s posebno milino, me je pogledovala ženica, ki je bila po letih moje nasprotje. Daleč najstarejša in najbolj utrujena.

V ustanovni listini Svetovne zdravstvene organizacije je zdravje opredeljeno kot čim tesnejši približek popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja človeka, kar bi bil ideal naše psihofizične in družbene umeščenosti z medsebojnim sožitjem.

Vzhajajoči kanček svobodnjaško pronicljive psihološke in antropološke vede takisto izpostavlja duhovno plast zdravja, ki izžareva neskončno ljubezen, notranjo človekovo svobodo za trezno in poglobljeno odločanje, razvijanje zrele odgovornosti in vesti, doživljanje smisla, lepote in dobrote ter verovanje v nekaj neotipljivega, nematerialnega in še ne povsem znanstveno dokazanega, denimo v Višjo Silo, Stvarstvo, Celoto, Vesolje ali Boga. To je metaspoznanje brezčasne in brezmejne prepojenosti slehernika z vsakim in vsem, torej zavedanje Enosti, kakor na Nebu, tako na Zemlji, po starodavnih indijskih Upanišadah tat tvam asi, človeško in božansko sta Eno.

Piše: Polona Cimerman v novi Vivi www.viva.si

Kako se izogniti cvetnemu prahu?
Sezona cvetenja rastlin tistim s sezonskim alergijskim rinitisom precej otežuje uživanje v prebujajoči se naravi. Kihanje, smrkanje, kašljanje in solzne oči so njihovi neljubi vsakodnevni spremljevalci, vendar zaradi tega ni nujno takoj poseči po zdravilih – pomagate si lahko tudi sami.

Alergiki morajo najprej ugotoviti, katere rastline oziroma cvetni prah jim povzroča težave, kar razkrijejo alergološki testi.

Duša
Temu pojmu velja posvetiti nekaj več pozornosti. Termin duše se je ustalil v krščanski tradiciji in predstavlja sedež življenja v fizičnem telesu. Dušo nekateri imenujejo življenjska bit, iskra življenja ali individualni intelekt.

Predstava o duši kot nematerialnem, vendar bistvenem delu človeka naj bi nastala v davnini. Vsi davni starogrški misleci so duši pripisovali poseben pomen, toda smatrali so jo le kot del telesa. Platon, ki so ga kasneje povzele prvotne krščanske skupnosti,  je popolnoma spremenil dotedanjo filozofijo in trdno postavil nov mejnik tudi pri razumevanju duše.

Mnogi imamo, v veri, da jim pomagamo, navado prevzeti nase bolečino drugih. Da bi jih zdravili. Prevzemanje nase bolečino drugih ne služi niti nam, niti njim. Spomnite se primerov, ko ste prevzeli nase bolečino drugih. Ali je to osebi, katere bolečino ste prevzeli, pomagalo? Ne. Je pomagalo vam? Ne. Namesto, da bi vas to pomirilo, vas je privedlo v stanje lastnega neravnovesja in težkega počutja.

Šele takrat, ko NE prevzamemo nase bolečine nekoga drugega, smo za to osebo popolnoma prisotni. Biti za nekoga popolnoma prisoten je največje darilo, ki ga lahko nekomu damo, se vam ne zdi? V takem trenutku stopimo v stanje umirjenosti. S tem vzpostavimo sveti prostor za ostala bitja okrog nas, ki se nato po svoji izbiri zdravijo sama, ali pa ne. Mi ne moremo zdraviti drugih, posebej še ne na način, da prevzemamo nase njihovo bolečino. To ne deluje.

Sindrom karpalnega kanala - SCC, terapija brazgotin, delovna terapija rok

V zadnjih letih vse bolj narašča, še posebej pri ženskah, tako imenovani sindrom karpalnega kanala (SCC). Izkoriščamo to priložnost za opozorilo in hkrati poziv, da se ne odlaša z obiskom pri zdravniku ali terapevtu, če se pojavlja mravljinčenje rok, kajti v zgodnji fazi te diagnoze je mogoče težavo odpraviti.

Težavo lahko občutite kot mravljinčenje prstov in roke, kot občutek olesenelosti v roki in/ali bolečine, ki se lahko pojavljajo v celi roki. Običajno je več mravljincev in bolečin ponoči, pri nekaterih se mravljinčenje pojavlja tudi čez dan.  Bolečina je včasih tako huda, da bolnika prebudi. Tako pride do izgube moči v mišicah dlani, največkrat v mišicah palca, prijemanje predmetov postane vse bolj oteženo.  Če je živec stisnjen dlje časa, lahko določena živčna vlakna odmrejo, zato je potreben čimprejšnji kirurški poseg. S tem se sprosti predel, ki je najbolj stisnjen, vendar se odmrla vlakna ne morejo več obnoviti.

Neštetokrat beremo ali slišimo, da s tem, ko živimo v svojem srcu, stopimo v stik s svojim bistvom, duhovno rastemo, se nadgrajujemo in tudi samozdravimo.

Mnogo ljudi pa ne ve, kaj natančno to pomeni, predvsem pa, kako stopiti v srce.

Stopiti v svoje srce, živeti v srcu, ni enako kot biti dober, srčen, radodaren. Stopiti v srce in živeti v srcu pomeni, da ne živimo v levi polovici možganov - torej da ne reagiramo in ukrepamo razumsko, temveč v skladu s svojim bistvom, v skladu s svojo dušo in našimi največjimi kvalitetami ter vrednotami, s katerimi smo že prišli v to življenje.

V svetu so se in se igrajo mnoge igre. Na našem odru življenja so to igre skupinske pripadnosti, igre odkrivanje smisla življenja, vrnitve k svojemu izvoru življenja. Prevladujoča pa je vsekakor igra moči, denarja, samopotrjevanja. Tak pristop k razumevanju duhovnega razvoja kot igra, ki jo Bitje igra, zrcali nivo realnosti, na katerem se nahaja.

Ena od najpogostejših iger je zagotovo igra »rešitelja« in«žrtve«. To je igra, ki jo igra velika večina danes v tem svetu. Nekateri v krajšem, nekateri v daljšem obdobju, nekateri pa celo življenje. Kot potrebuje življenje dve individualni zavesti, da življenje sploh je, tako vsaka igra potrebuje dva udeleženca. Človeškemu bitju je potrebno drugo bitje, da bi temu lahko rekli življenje. To kar se med dvema dogaja, je življenje. Včasih človek piše knjigo, dnevnik, navidez le za sebe. Toda vedno ima v svojih mislih nevidnega bralca, ki presoja napisano. To prav tako velja tudi v primeru, ko neka oseba leta in leta meditira, je v njeni zavesti prisoten drugi pol, nevidni – Učitelj, o kateri oseba razmišlja, dela, zaradi katerega vztraja v naporih, ali je to vseprisotni Bog, ki ne dovoli človeku, da pozabi na končni cilj.

Zloraba Boga
Bistvenega pomena je zavedanje o enakosti ljudi. V splošnem ni posameznikov, ki bi imeli neprimerljivo večje sposobnosti in potenciale od drugih in bi potemtakem zaslužili vzvišen položaj v človeški družbi. Iz UPS je enakopravnost posameznih individualnih intelektov jasno razvidna, ne pa tudi iz krščanske doktrine.

Neenake obravnave so v krščanstvu deležni mnogi, npr. moški in ženske ter verni in neverni. Manjvrednost Eve, ki se prenaša na celotni ženski rod, izhaja iz trditve, da naj bi bila ta ustvarjena iz Adamovega rebra. Taka trditev ni vredna zaupanja, saj objektivno ženska ni v ničemer slabša od moškega.

Dotiki, božanje, izkazovanje ljubezni in potrditve. Tega si želimo vsi. Vendar v teh časih smo to popolnoma zanemarili. Iz raznoraznih razlogov, ali je to slaba samopodoba, ali nas tega niso naučili, ali smo se izgubili v hitenju skozi vsakdan. Ali pa morda menimo, da si mi ali pa nekdo drug tega ravno danes ne zasluži. Je temu res tako? Ljudje hlepimo po dotikih in potrditvah ter božanju naše kože, ki je naš največji organ, ki nam prenaša prijetne dražljaje do našega uma, ki se poveže s srcem.

Ob dotikih se nam sproža in deluje hormon oksitocin.