Grmiček med nogami je spet v modi in to je dobro. Zdravniki za nameček pravijo, da naraven videz zagotavlja tudi boljši in pogostejši seks. In to še ni vse! 

Sramne dlačice imajo tudi številne zdravstvene prednosti. Po drugi strani depilacija, zlasti brazilska, prinaša številna tveganja. Sramne dlačice pomagajo bolje uravnavati telesno temperaturo in preprečujejo izgubljanje toplote na tem področju, kar lahko celo izboljša seks. Evolucijska prednost toplih genitalij je, da so ljudje bolj nagnjeni k temu, da se slečejo. Za moške to pomeni, da bodo dlje časa imeli erekcijo.

Vsi se lažemo. Nekateri so pri tem spretnejši ter uspešnejši kot drugi. Enako tudi bolj ali manj uspešno prepoznavamo, da nam oseba, ki sedi pred nami, laže v obraz. Ne obstaja en sam znak, metoda ali način, ki nam bo zanesljivo razkrinkal lažnivca, toda profesorica psihologije s Harvarda Amy Cuddy v svoji novi knjigi Prisotnost (Presence) pravi, da je najboljši način, da se otresemo naivnosti, ta, da smo pozorni na celotno sliko človeka pred nami in smo manj osredotočeni na vsebino izgovorjenega.

Svetuje še, da opazujemo celega človeka pred sabo, izraz na obrazu, držo, premike, smer gledanja in način govorjenja ter skladanje govora telesa z besedami.

Za avtizem niso krivi samo geni.
Znanstveniki so v preteklosti že dokazali, da je pojavnost avtizma povezana s povišanimi ravnmi testosterona v krvi zarodka, zdaj pa so odkrili tudi vir presežka testosterona. Vsaj delno so za to odgovorni policistični jajčniki, katerih stranski učinek je povišan testosteron v krvi.

Znanstveniki Centra za raziskave avtizma pri Univerzi v Cambridgeu so že leta 2015 so ugotovili, da imajo avtistični otroci pred rojstvom povišane ravni spolnih hormonov, vključno s testosteronom, zaradi česar imajo bolj "možate" možgane. To je tudi ena izmed razlag, zakaj je avtizem bistveno bolj pogost pri dečkih.

Vsak dan iz okolja in od nas samih prejmemo na tisoče sugestij in avtosugestij, ki pa so lahko dobre ali slabe, delujejo dobro na naše zdravje, počutje in celotno življenje ali pa slabo, vse to pa potem določa našo usodo. Na srečo je torej enak način kot tarnanje nad težavami našemu dojemljivemu notranjemu podzavestnemu jazu mogoče zašepetati tudi predstave našega zdravja, tj. zavestno uporabljati sugestijo in spremeniti pot, po kateri želimo iti; potem to postane avtosugestija.

Že sveti Tomaž je dejal, da je vsaka predstava, ki si jo je izmislil človeški um, ukaz, ki ga človekov organizem uboga. Dodal je še, da lahko s tem bolezen povzroči ali pa ozdravi. Na nas je torej, da vzamemo uzde svojega življenja v svoje roke in postanemo mojstri najbolj čudovitega instrumenta, ki si ga je mogoče zamisliti – avtosugestije. Le uporabiti je treba moč domišljije in ne moči volje, kajti v boju med obema domišljija vedno zmaga.

Kaj je bila prelomna točka v prazgodovini, ko smo postali ljudje? Prvi prižig ognja? Prva kapa, gate ali čevlji? Prva borša, skleda, sulica ali frulica? Prva slika, skladba ali zgodba? Prvo žrtvovanje bogovom? …
Kakorkoli že, od preostalih živali nas loči vztrajno kopičenje znanja in spretnosti, pa tudi neumnosti in odvečnega garanja. Starodavna ljudstva naj bi na podlagi tega kopičenja premogla neko silno modrost.

Vsekakor so premogla obilico uporabnega znanja o preživetju v naravi. Prav to znanje je človeštvu pomagalo, da je velike zaplate te narave ukrojilo po svoji volji ali uničilo. Po zaslugi tega znanja je narava danes tako drugačna in za večino ljudi nepomembna, da je tudi to znanje odveč.

Obstaja bolj malo knjig, iz katerih se lahko o naravnem zdravljenju starodavnih jogijev naučite toliko novega, kot ravno iz te knjige o naravnem zdravljenju avtorja Yogija Ramacharake. Večina avtorjev opiše zgolj kakšno od svojih metod zdravljenja, medtem ko se v tej vsebinsko izjemno bogati knjigi lahko podrobneje seznanimo z več različnimi metodami zdravljenja.

Resda vse temeljijo na podrobnem poznavanju "Hatha joge" oziroma modrosti dobrega fizičnega počutja, a se kot posamezniki vseeno lahko ob tem naučimo veliko novega, da bomo potem lažje poskrbeli sami zase in za svoje dobro zdravje ali pa, če se sami ukvarjamo z zdravljenjem, za odpravljanje težav drugih ljudi in s tem za njihovo zdravje.

Piše: Aurigo

Nevednost je mati nezakonskih otrok (Aurigo).

Kaj je razlog za ta članek, se boste spraševali? Vzroki za to besedilo so najmanj trije, sicer je eden o teh razlogov nedokončan, a o temu več kdaj drugič. Minilo je že okoli 18 let, ko so zmajeve črte intenzivno vstopile v moje življenje in ravno toliko časa sem jim do sedaj posvetil pri svojem vsakodnevnem obredu. Torej, prvi vzrok je ta, da sta se name v letošnjem letu obrnila dve osebi – z enim samim vprašanjem, kako občutiti, začutiti zmajeve črte. Prvega možakarja – Obutega Mačka - mi je priporočil moj znanec dolenjski šaman. Obuti Maček je bil ob tem uslišan in se je z menoj sprehodil po Zagrebu in po Ljubljani. Drugi možakar se je obrnil name konkretno po elektronski pošti z nekaj vprašanji o zmajevih črt. Ta opis čutenj, občutenj zmajevih črt sem nekako pustil za svojo drugo knjigo zmajeve črte po severu Slovenije – Zmajeve črte po Bledu, Kranju, Kamniku, Slovenj Gradcu, Slovenski Bistrici, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti, ki že dolgo časa svaljka in vzhaja kakor testo, zato bom ta zapis, kar povzel iz uvoda te knjige.

Smo predvsem voda, sol, maščoba in silicij. 

Največji del našega telesa predstavlja voda. Da se ne razlijemo po tleh, pa poskrbijo celične ovojnice, ki so narejene predvsem iz maščob.
In da vse skupaj funkcionira kot celota, ki izmenjuje informacije in smiselno deluje, poskrbijo še elektroliti, ki omogočajo zadostno prevodnost, da lahko informacije in napotki pridejo do sleherne celice. 

O tem, kako pomembna sta voda in maščoba, smo že veliko pisali. O tretji pomembni snovi, ki dejansko določa kakovost in hitrost našega “procesorja”, pa je na sploh veliko manj govora.

Ustvarjalnost je del polnega in zdravega življenja. Pomembna je za celostni razvoj otrok, je ena od podstati za izpolnjujoč odnos s sabo in okolico, osebnostno rast in je pogoj za stik s svojimi notranjimi potenciali ter orodje za spoprijemanje z današnjim hitro spreminjajočim se svetom, poudarjata psihoterapevtka dr. Tamara Trobentar in znanstvenica ter pesnica dr. Alja Adam, avtorici projekta za razvijanje ustvarjalnosti pri otrocih kot del projekta za celostni razvoj otrok, s katerim želita dopolniti slovenske šole.

Ustvarjalnost je v današnjem času pogosto prisoten pojem in kot veščina v neoliberalni in potrošniki družbi tudi velikokrat zaželena, če ne celo nujna, vendar v okviru današnje paradigme o ekonomski učinkovitosti neredko instrumentalizirana.

Nova raziskava strokovnjakov z Univerze v Kaliforniji o tem, ali so samski bolj žalostni in obupani v iskanju sorodne duše.
V raziskavo so vključili kar 814 predhodnih študij in ugotovili, da so v družbi še vedno močni stereotipi o tem, da so samski bolj žalostni in obupani.

V raziskavi pa so ugotovili, da temu ni tako. Samski namenijo večji poudarek svoji službi, so bolj povezani s starši, prijatelji, sosedi in sodelavci. Samski imajo sodeč po raziskavi tudi močnejši občutek samoodločbe, več svojega časa namenijo osebni rasti.
Samski so sodeč po raziskavi tudi manj nagnjeni k slabi volji in negativnim čustvom kot poročene osebe.

Kot nasprotje življenjskemu slogu »pisarna-avto-kavč« vse bolj narašča priljubljenost ekstremnih športov, pri katerih ljudje premagujejo meje telesnih zmožnosti. Knjige tipa »kako je trgovski potnik po tistem, ko je prebolel neozdravljivega raka, v 60. letu življenja postal ultramaratonec« se odlično prodajajo in navdihujejo množice.

Nekaterim res uspe ozavestiti in kultivirati moč, ki jo ima duh nad telesom, in tako doseči tudi to, o čemer navadni smrtniki menijo, da je nemogoče. Žal njihovi dosežki motivirajo številne posnemalce, ki si mislijo: »Če je lahko on(a), bom tudi jaz.« In se lotijo maratonov, triatlonov, kolesarjenja okoli sveta ali osvajanja osemtisočakov, čeprav so še do včeraj »telovadili« le z računalniško miško, pritiskanje sklopke in plina pa je bilo njihova edina telovadba za noge. 

Sprehod po gozdu nas običajno napolni z energijo in mirom; nadihamo se svežega zraka in naužijemo se svežine, še zlasti poleti. Občudujemo mogočna drevesa, ki se pnejo visoko pod nebo. Vemo, kako pomembni so gozdovi za ljudi in za celotno okoljsko ravnovesje; v resnici pa jih zelo slabo poznamo.

Zaznavamo jih kot mnoštvo posamičnih dreves (in drugih rastlin), ki se vsako po svojih močeh bori za življenjske vire – za prostor, sončno svetlobo, vodo in mineralne snovi. Dejansko pa so drevesa tesno povezana med seboj, med njimi poteka živahna komunikacija in izmenjava življenjsko pomembnih snovi.

Velika avstralska raziskava o učinkih spolnosti.
Redne posteljne aktivnosti naj bi pri starejših od 50 let dobro vplivale na njihov spomin, je pokazala raziskava, objavljena v znanstveni reviji Archives of Sexual Behaviour. H krepitvi spominske funkcije v zrelejših letih pa prispeva tudi risanje slik preteklih izkušenj in vsakodnevno uživanje kurkume.

V raziskavi, ki jo je vodil Mark Allen, predavatelj na fakulteti za psihologijo na Univerzi v Wollongongu v Avstraliji, je vključevala 6.016 50-letnikov. V njej so analizirali podatke angleške longitudinalne študije (raziskovanje istega problema v daljšem časovnem obdobju) v letih 2012 in 2014 o številnih vidikih njihovega življenja, vključno z njihovim zdravjem, prehrano in spolno aktivnostjo. Udeleženci in udeleženke pa so rešili tudi test spomina leta 2012 in 2014. Kasneje so rezultate obeh primerjali.

Danes se ni več težko odpraviti na najbolj oddaljen del Zemlje, kar je bilo še pred nekaj desetletji pravi mali podvig. A še vedno je bistvenega pomena, da potujemo z odprtimi očmi. Potovati je živeti pomeni živeti tako, da ti popotovanja predstavljajo pomemben dejavnik pri tvojih odločitvah. To denimo pomeni, da svoje prihranke ne usmeriš v raznorazno materialno navlako, ampak si z njimi raje »kupiš« spontana in pristna doživetja.

Že samo življenje je popotovanje. Kot je v 17. stoletju zapisal japonski pesnik Matsuo Basho v svojih enkratnih popotniških dnevnikih: »Vsak dan je popotovanje in popotovanje samo je naš dom.« Ko potuješ, zaživiš. Pot ti odpira in čisti misli. Na poti odpade večina stvari, na katere si navajen v ustaljenem vsakdanjiku, in se pretvori v neznane, kar nas privlači, obenem pa vzbuja strah, dvome. Novi obrazi, nov jezik in vsakdanje navade te pripravijo do tega, da spet začneš ceniti naš enkraten planet, pa tudi svoje domače okolje.

Začnimo provokativno: družba danes potrebuje več alfa moških, vendar celostnih alfa moških!

Teorije o alfa moških, ki smo jih popularizirali na podlagi raziskovanja živalskega sveta, so se izkazale za napačne. Kvalitete alfa samca niso le dominanca, moč in odločnost, značilne za plenilce iz živalskega sveta, temveč tudi in predvsem kvalitete vodje, ki vodi, ščiti in ljubeče skrbi za svojo družino ali skupnost.

Alfa moške v popularni kulturi vidimo kot “prave moške” ali pa kot “neumne mačote”.

Šolane bedakinje obeh spolov so narodu na pladnju prinesle čudovito priložnost za slovnično utrjevanje ženske manjvrednosti. Njihov namen je bil sicer nasproten, a če bi ga dosegle, jih ne bi mogli imenovati »bedakinje« …

Človekinje/ljudi lahko nagovarjamo na več načinov: lahko so spoštovane/-i oziroma cenjene_i ali spoštovani in cenjeni, kot v dobrih starih časih. Bodimo odkrite: vsi ti načini so čudni – kot vikanje ali (bog naj ne dajo) onikanje.

»Čeprav smo si ljudje različni, vsi nosimo enako željo v sebi. Vsak hrepeni po nekom, ki bi mu nudil uteho in bližino, po nekom, s katerim bi lahko delil vesele trenutke ali lažje prebrodil boleče. Naša notranja potreba nas vodi v to, da smo čustveno povezani z nenadomestljivimi drugimi,« razlaga dr. Sue Johnson, kanadska klinična psihologinja, ki je za Vivo spregovorila o tem, kaj je v ozadju partnerskih konfliktov in kako v čustva usmerjeni terapiji za pare (Emotionally Focused Couple Therapy – EFT) vrača zadovoljstvo v odnosu in življenju

Njeno sporočilo je, da se nam za srečno partnerstvo ni potrebno ukvarjati z učenjem učinkovitejših komunikacijskih veščin, proučevanja otroštva ali velikih romantičnih gest.

Izgorelost?

V jesensko zimskem času, ko nam močno primanjkuje sončne svetlobe in ko večino časa preživimo v zaprtem prostoru, nam pomanjkanje energije, stres in utrujenost še posebej pridejo do živega.
Sodobno življenje temelji tudi na prehrani z (pre)nizko vsebnostjo hranilnih snovi, ki so potrebne tudi za vzdrževanje umske čilosti in zadovoljstva.

Za pravilno delovanje živčnega sistema in dobro razpoloženje so še posebej pomembni vitamini B1, B3, folna kislina in B12 v naravni obliki, ki prispevajo:

• k normalnemu psihološkemu delovanju,
• zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti,
• izboljšanem delovanju živčnega sistema in
• povečanim umskim zmogljivostim.

“Eklekticizem” je pristop, pri katerem ničesar vnaprej ne zanikamo, temveč to analiziramo in o tem razmislimo, primerjamo in povežemo z že znanim, da bi na koncu prišli do najboljšega zaključka, najbolj vrednega, da ga sprejmemo.

Pogosto pozabljamo na to jasno in jedrnato definicijo eklekticizma kot pristopa k iskanju resnice in namesto tega dajemo prednost običajni rabi te besede in površinskemu razumevanju njenega pomena. Tako “eklektični pristop” običajno povezujemo s šibkostjo, mlačnostjo in otopelostjo tistih, ki vidijo stvari, vendar ne morejo dojeti njihove globine in širine. Zanje je “eklekticizem” nesmiselna dialektika in dialog, ki se vrti v krogu in s katerim nikoli ne pridemo – niti si ne upamo – priti do plodne definicije.

Pomanjkanje vitamina B12

Vitamin B12 je vitamin mnogih učinkov. Prispeva k sproščanju energije pri presnovi, k delovanju živčnega sistema, k presnovi homocisteina, k normalnemu psihološkemu delovanju, ima vlogo pri nastajanju rdečih krvničk, pri delovanju imunskega sistema, pri delitvi celic, prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti. Pomemben je za dobro resorpcijo ostalih hranil v telesu, kot sta železo in folna kislina.

V telo lahko vnesemo večjo količino vitamina B12 z ustrezno hrano in z 'naravnimi' prehranskimi dopolnili.  Pri prehranskih dopolnilih se vprašajte oz. pazite na naslednje stvari:

Ali so v škatlici oz pršilu 'izvlečki' vitaminov – telo jih največkrat  'ne prepozna' in včasih je ravno obraten rezultat, kot bi si želeli?

Ali telo lahko te izvlečke vitaminov absorbira  - ali se 'nalagajo' nekje v organizmu kot odpadni produkti – npr ožilje, sklepi itd

Če izdelek ni naraven boste na zgornja vprašanja odgovorili pritrdilno in za telo naredili lahko 'več škode kot koristi', kajti nenaravna prehranska dopolnila oz. izvlečki telo obremenjujejo. Lahko povzročajo kristalizacijo telesa.

Med encime ne spadajo le tisti v prebavilih, ki prebavijo zaužiti grižljaj, ampak jih je najti v vseh kotičkih našega telesa, tako zunaj kot znotraj celic. Ko začne pisana mreža različnih encimov popuščati, to lahko pripelje do izgube zdravja in dobrega počutja, zato je treba telesu tudi pri tem priskočiti na pomoč. Zakaj so encimi tako pomembni in kako jih lahko okrepimo?

Encimi so nujni za naše psihofizično zdravje in življenje
Encimi so posebne beljakovine, ki jih proizvajajo živi organizmi. Ker pospešujejo skoraj vse telesne biološke reakcije, ki brez njih ne bi mogle potekati dovolj hitro, so zelo pomembni za ohranjanje ne le psihofizičnega zdravja, ampak tudi življenja. Med pomembne encime sodijo amilaze, lipaze, proteaze in drugi, ki pomagajo prebavljati zaužito hrano.

Za 14 odstotkov kvalitetnejša sperma.
Če se človek pravilno prehranjuje in skrbi za svoje telo, se bo to poznalo tudi na spermi. Kakovosti sperme škodujejo alkohol, droge in nekatera zdravila, ugotavljajo dosedanje raziskave.

Obstaja več načinov, kako izboljšati kakovost sperme. Nanedavnem kongresu Evropskega združenja za humano reprodukcijo in embriologijo so strokovnjaki predstavili študijo o vplivu prehrane natančneje oreščkov, ki  po njihovem  izboljšajo število in hitrost spermijev.
Raven spermijev v "običajnem" obsegu, ki ga je določila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), je med 15 in 200 milijoni semenčic na milimeter sperme.

Nedavno sem prebrala recenzijo knjige “Eden 2.0: Climate Change and the Search for a 21st Century Myth” 1. Osrednja ideja te knjige je, da mora človeštvo – precej hitro – najti mit, ki bi nam omogočal preseči medsebojne razlike in nas navdihnil h koreniti spremembi. Suha dejstva in politika ne bodo zadostovali. Da bi lahko naredili nujno potrebno spremembo, potrebujemo navdih v obliki skupne vizije.

To se ne nanaša le na našo splošno družbeno klimo, v kateri ne prisegamo več na dejstva, temveč dajemo prednost dobri zgodbi. Poudarjeno je tudi izrazito pomanjkanje vizije prihodnosti aktivistov in politikov po svetu.