Ustvarjalnost je del polnega in zdravega življenja. Pomembna je za celostni razvoj otrok, je ena od podstati za izpolnjujoč odnos s sabo in okolico, osebnostno rast in je pogoj za stik s svojimi notranjimi potenciali ter orodje za spoprijemanje z današnjim hitro spreminjajočim se svetom, poudarjata psihoterapevtka dr. Tamara Trobentar in znanstvenica ter pesnica dr. Alja Adam, avtorici projekta za razvijanje ustvarjalnosti pri otrocih kot del projekta za celostni razvoj otrok, s katerim želita dopolniti slovenske šole.

Ustvarjalnost je v današnjem času pogosto prisoten pojem in kot veščina v neoliberalni in potrošniki družbi tudi velikokrat zaželena, če ne celo nujna, vendar v okviru današnje paradigme o ekonomski učinkovitosti neredko instrumentalizirana.

Nova raziskava strokovnjakov z Univerze v Kaliforniji o tem, ali so samski bolj žalostni in obupani v iskanju sorodne duše.
V raziskavo so vključili kar 814 predhodnih študij in ugotovili, da so v družbi še vedno močni stereotipi o tem, da so samski bolj žalostni in obupani.

V raziskavi pa so ugotovili, da temu ni tako. Samski namenijo večji poudarek svoji službi, so bolj povezani s starši, prijatelji, sosedi in sodelavci. Samski imajo sodeč po raziskavi tudi močnejši občutek samoodločbe, več svojega časa namenijo osebni rasti.
Samski so sodeč po raziskavi tudi manj nagnjeni k slabi volji in negativnim čustvom kot poročene osebe.

Kot nasprotje življenjskemu slogu »pisarna-avto-kavč« vse bolj narašča priljubljenost ekstremnih športov, pri katerih ljudje premagujejo meje telesnih zmožnosti. Knjige tipa »kako je trgovski potnik po tistem, ko je prebolel neozdravljivega raka, v 60. letu življenja postal ultramaratonec« se odlično prodajajo in navdihujejo množice.

Nekaterim res uspe ozavestiti in kultivirati moč, ki jo ima duh nad telesom, in tako doseči tudi to, o čemer navadni smrtniki menijo, da je nemogoče. Žal njihovi dosežki motivirajo številne posnemalce, ki si mislijo: »Če je lahko on(a), bom tudi jaz.« In se lotijo maratonov, triatlonov, kolesarjenja okoli sveta ali osvajanja osemtisočakov, čeprav so še do včeraj »telovadili« le z računalniško miško, pritiskanje sklopke in plina pa je bilo njihova edina telovadba za noge. 

Sprehod po gozdu nas običajno napolni z energijo in mirom; nadihamo se svežega zraka in naužijemo se svežine, še zlasti poleti. Občudujemo mogočna drevesa, ki se pnejo visoko pod nebo. Vemo, kako pomembni so gozdovi za ljudi in za celotno okoljsko ravnovesje; v resnici pa jih zelo slabo poznamo.

Zaznavamo jih kot mnoštvo posamičnih dreves (in drugih rastlin), ki se vsako po svojih močeh bori za življenjske vire – za prostor, sončno svetlobo, vodo in mineralne snovi. Dejansko pa so drevesa tesno povezana med seboj, med njimi poteka živahna komunikacija in izmenjava življenjsko pomembnih snovi.

Velika avstralska raziskava o učinkih spolnosti.
Redne posteljne aktivnosti naj bi pri starejših od 50 let dobro vplivale na njihov spomin, je pokazala raziskava, objavljena v znanstveni reviji Archives of Sexual Behaviour. H krepitvi spominske funkcije v zrelejših letih pa prispeva tudi risanje slik preteklih izkušenj in vsakodnevno uživanje kurkume.

V raziskavi, ki jo je vodil Mark Allen, predavatelj na fakulteti za psihologijo na Univerzi v Wollongongu v Avstraliji, je vključevala 6.016 50-letnikov. V njej so analizirali podatke angleške longitudinalne študije (raziskovanje istega problema v daljšem časovnem obdobju) v letih 2012 in 2014 o številnih vidikih njihovega življenja, vključno z njihovim zdravjem, prehrano in spolno aktivnostjo. Udeleženci in udeleženke pa so rešili tudi test spomina leta 2012 in 2014. Kasneje so rezultate obeh primerjali.

Danes se ni več težko odpraviti na najbolj oddaljen del Zemlje, kar je bilo še pred nekaj desetletji pravi mali podvig. A še vedno je bistvenega pomena, da potujemo z odprtimi očmi. Potovati je živeti pomeni živeti tako, da ti popotovanja predstavljajo pomemben dejavnik pri tvojih odločitvah. To denimo pomeni, da svoje prihranke ne usmeriš v raznorazno materialno navlako, ampak si z njimi raje »kupiš« spontana in pristna doživetja.

Že samo življenje je popotovanje. Kot je v 17. stoletju zapisal japonski pesnik Matsuo Basho v svojih enkratnih popotniških dnevnikih: »Vsak dan je popotovanje in popotovanje samo je naš dom.« Ko potuješ, zaživiš. Pot ti odpira in čisti misli. Na poti odpade večina stvari, na katere si navajen v ustaljenem vsakdanjiku, in se pretvori v neznane, kar nas privlači, obenem pa vzbuja strah, dvome. Novi obrazi, nov jezik in vsakdanje navade te pripravijo do tega, da spet začneš ceniti naš enkraten planet, pa tudi svoje domače okolje.

Začnimo provokativno: družba danes potrebuje več alfa moških, vendar celostnih alfa moških!

Teorije o alfa moških, ki smo jih popularizirali na podlagi raziskovanja živalskega sveta, so se izkazale za napačne. Kvalitete alfa samca niso le dominanca, moč in odločnost, značilne za plenilce iz živalskega sveta, temveč tudi in predvsem kvalitete vodje, ki vodi, ščiti in ljubeče skrbi za svojo družino ali skupnost.

Alfa moške v popularni kulturi vidimo kot “prave moške” ali pa kot “neumne mačote”.

Šolane bedakinje obeh spolov so narodu na pladnju prinesle čudovito priložnost za slovnično utrjevanje ženske manjvrednosti. Njihov namen je bil sicer nasproten, a če bi ga dosegle, jih ne bi mogli imenovati »bedakinje« …

Človekinje/ljudi lahko nagovarjamo na več načinov: lahko so spoštovane/-i oziroma cenjene_i ali spoštovani in cenjeni, kot v dobrih starih časih. Bodimo odkrite: vsi ti načini so čudni – kot vikanje ali (bog naj ne dajo) onikanje.

»Čeprav smo si ljudje različni, vsi nosimo enako željo v sebi. Vsak hrepeni po nekom, ki bi mu nudil uteho in bližino, po nekom, s katerim bi lahko delil vesele trenutke ali lažje prebrodil boleče. Naša notranja potreba nas vodi v to, da smo čustveno povezani z nenadomestljivimi drugimi,« razlaga dr. Sue Johnson, kanadska klinična psihologinja, ki je za Vivo spregovorila o tem, kaj je v ozadju partnerskih konfliktov in kako v čustva usmerjeni terapiji za pare (Emotionally Focused Couple Therapy – EFT) vrača zadovoljstvo v odnosu in življenju

Njeno sporočilo je, da se nam za srečno partnerstvo ni potrebno ukvarjati z učenjem učinkovitejših komunikacijskih veščin, proučevanja otroštva ali velikih romantičnih gest.

Izgorelost?

V jesensko zimskem času, ko nam močno primanjkuje sončne svetlobe in ko večino časa preživimo v zaprtem prostoru, nam pomanjkanje energije, stres in utrujenost še posebej pridejo do živega.
Sodobno življenje temelji tudi na prehrani z (pre)nizko vsebnostjo hranilnih snovi, ki so potrebne tudi za vzdrževanje umske čilosti in zadovoljstva.

Za pravilno delovanje živčnega sistema in dobro razpoloženje so še posebej pomembni vitamini B1, B3, folna kislina in B12 v naravni obliki, ki prispevajo:

• k normalnemu psihološkemu delovanju,
• zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti,
• izboljšanem delovanju živčnega sistema in
• povečanim umskim zmogljivostim.

“Eklekticizem” je pristop, pri katerem ničesar vnaprej ne zanikamo, temveč to analiziramo in o tem razmislimo, primerjamo in povežemo z že znanim, da bi na koncu prišli do najboljšega zaključka, najbolj vrednega, da ga sprejmemo.

Pogosto pozabljamo na to jasno in jedrnato definicijo eklekticizma kot pristopa k iskanju resnice in namesto tega dajemo prednost običajni rabi te besede in površinskemu razumevanju njenega pomena. Tako “eklektični pristop” običajno povezujemo s šibkostjo, mlačnostjo in otopelostjo tistih, ki vidijo stvari, vendar ne morejo dojeti njihove globine in širine. Zanje je “eklekticizem” nesmiselna dialektika in dialog, ki se vrti v krogu in s katerim nikoli ne pridemo – niti si ne upamo – priti do plodne definicije.

Pomanjkanje vitamina B12

Vitamin B12 je vitamin mnogih učinkov. Prispeva k sproščanju energije pri presnovi, k delovanju živčnega sistema, k presnovi homocisteina, k normalnemu psihološkemu delovanju, ima vlogo pri nastajanju rdečih krvničk, pri delovanju imunskega sistema, pri delitvi celic, prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti. Pomemben je za dobro resorpcijo ostalih hranil v telesu, kot sta železo in folna kislina.

V telo lahko vnesemo večjo količino vitamina B12 z ustrezno hrano in z 'naravnimi' prehranskimi dopolnili.  Pri prehranskih dopolnilih se vprašajte oz. pazite na naslednje stvari:

Ali so v škatlici oz pršilu 'izvlečki' vitaminov – telo jih največkrat  'ne prepozna' in včasih je ravno obraten rezultat, kot bi si želeli?

Ali telo lahko te izvlečke vitaminov absorbira  - ali se 'nalagajo' nekje v organizmu kot odpadni produkti – npr ožilje, sklepi itd

Če izdelek ni naraven boste na zgornja vprašanja odgovorili pritrdilno in za telo naredili lahko 'več škode kot koristi', kajti nenaravna prehranska dopolnila oz. izvlečki telo obremenjujejo. Lahko povzročajo kristalizacijo telesa.

Med encime ne spadajo le tisti v prebavilih, ki prebavijo zaužiti grižljaj, ampak jih je najti v vseh kotičkih našega telesa, tako zunaj kot znotraj celic. Ko začne pisana mreža različnih encimov popuščati, to lahko pripelje do izgube zdravja in dobrega počutja, zato je treba telesu tudi pri tem priskočiti na pomoč. Zakaj so encimi tako pomembni in kako jih lahko okrepimo?

Encimi so nujni za naše psihofizično zdravje in življenje
Encimi so posebne beljakovine, ki jih proizvajajo živi organizmi. Ker pospešujejo skoraj vse telesne biološke reakcije, ki brez njih ne bi mogle potekati dovolj hitro, so zelo pomembni za ohranjanje ne le psihofizičnega zdravja, ampak tudi življenja. Med pomembne encime sodijo amilaze, lipaze, proteaze in drugi, ki pomagajo prebavljati zaužito hrano.

Za 14 odstotkov kvalitetnejša sperma.
Če se človek pravilno prehranjuje in skrbi za svoje telo, se bo to poznalo tudi na spermi. Kakovosti sperme škodujejo alkohol, droge in nekatera zdravila, ugotavljajo dosedanje raziskave.

Obstaja več načinov, kako izboljšati kakovost sperme. Nanedavnem kongresu Evropskega združenja za humano reprodukcijo in embriologijo so strokovnjaki predstavili študijo o vplivu prehrane natančneje oreščkov, ki  po njihovem  izboljšajo število in hitrost spermijev.
Raven spermijev v "običajnem" obsegu, ki ga je določila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), je med 15 in 200 milijoni semenčic na milimeter sperme.

Nedavno sem prebrala recenzijo knjige “Eden 2.0: Climate Change and the Search for a 21st Century Myth” 1. Osrednja ideja te knjige je, da mora človeštvo – precej hitro – najti mit, ki bi nam omogočal preseči medsebojne razlike in nas navdihnil h koreniti spremembi. Suha dejstva in politika ne bodo zadostovali. Da bi lahko naredili nujno potrebno spremembo, potrebujemo navdih v obliki skupne vizije.

To se ne nanaša le na našo splošno družbeno klimo, v kateri ne prisegamo več na dejstva, temveč dajemo prednost dobri zgodbi. Poudarjeno je tudi izrazito pomanjkanje vizije prihodnosti aktivistov in politikov po svetu.

Britanska mikrobiologinja svetuje, da pokrov spustite preden potegnete vodo.
Tudi če je javno stranišče navidezno zelo čisto, naše oko kaj hitro zazna majhne zbledele kapljice, ostanke fekalij nekoga, ki je straniščno školjko uporabil pred nami. Zato se javnim straniščem najraje izognemo, če pa že, raje čepimo ali pa obložimo s toaletnim papirjem. Pa je sedenje na straniščni školjki javnega stranišča res tako nevarno?

Dr. Primrose Freestone , klinična mikrobiologina z Univerei v Leicesterju pojasnjueje, da lahko človeški urin vsebuje številne prenosljive patogene organizme, med so bakterije;  kampilobaktri, enterokoki, bakterija Escherichia coli( E. coli)  salmonela, šigele, stafilokoki, streptokoki in bakterije jersinije. V urinu lahko najdemo tudi različne viruse, kot so norovirus, rotavirus in hepatitis A in E, dodaja.

»Mladi imajo zelo sproščen odnos do alkohola, sprejemajo ga, kot večina odraslih, kot del folklore in odraščanja. Težko sicer ubesedijo prave vzroke, zakaj ga uživajo. Večinoma zato, ker je fajn, ker ga pijejo vsi, ker te sprosti ...

Redki dojemajo uživanje alkohola kot problem in iščejo načine, da se temu izognejo,« odnos do alkohola med mladimi strne Ivana Gradišnik, soustanoviteljica in vodja Familylaba, kjer od leta 2015 po šolah izvajajo program delavnic Trezno o alkoholu. Pravi, da podajanje informacij o učinkih alkohola za mlade ni dovolj. Odprt in odkrit pogovor brez moraliziranja je tisti, ki je lahko temelj sprememb. Preventiva pa v samospoštovanju najstnika.

“Vsak je sam, ko ostane sam, zdaj jaz, zdaj ti, roke časa napletejo pajčevinasto nebo.
Duša je ptič brez kril, ko življenje se dotakne dna, proti soncu seže ta, ki zna vstati sam, ko je sam.”
(Dušan Velkavrh)

Tokrat se mi je zaradi osebne izkušnje porodil naslov 'vsak je sam', ki me je takoj navedel na čudovito besedilo pesmi, ki jo je izvajala meni zelo ljuba skupina Hazard in katere priredbo je naredila tudi Alenka Godec.

Pa bi nekateri lahko tudi pomislili, le kaj ima to veze z Djotiš-vedsko astrologijo, s katero se ukvarjam. Direktno nič (če izvzamem mojo osebno karto), indirektno vse, saj Djotiš razlaga in pojasnjuje življenje samo.

Danes velja zmotno prepričanje, da je ekonomska kriza iz leta 2008 rešena. Kako daleč od resnice! Leta 2008 je stari ekonomski sistem – ki je bil utemeljen na gospodarski rasti, tekmovanju, sebičnosti (bogatih držav, bank in podjetij) in potrošništvu (nas, prebivalcev razvitega sveta) – dokončno propadel. Pa vendarle izgleda, kot da je ponovno oživel. Celo več: izgleda bolj uspešen kot prej. Pa vendar je to le velika (finančna) iluzija.

Vse kar gledamo zdaj – gospodarska rast, borzna rast, rast dobičkov, rast potrošnje – je zgolj posledica ogromnih finančnih injekcij, ki so jih centralne banke najmočnejših držav »vbrizgale v bolnika na smrtni postelji« – globalni finančni sistem. Bolj enostavno povedano: centralne banke so natisnile ogromne količine dodatnega denarja (v praksi se sicer danes tiska le manjši del denarja, ostalo gre za elektronski denar, ki ga banke »ustvarjajo iz nič«).

Karkoli v življenju izkušamo, je naša resničnost. A resničnost niso dogodki sami po sebi. Dogodki samo so. Takšni kot so. O nekem dogodku, doživetju, nečemu, čemur smo pač priča, razvijemo neke misli, te pa v nas izzovejo določena čustva, ki tem dogodkom dodajo barve. Ker smo ravno v času svetovnega nogometnega prvenstva, ko pišem članek, si lahko vzamemo za primer trenutek, ko prižgemo televizor in zagledamo na prvem programu nogometno tekmo.

Nekdo, ki ga nogomet ne zanima, niti opazil ne bo, kaj je na sporedu in bo z daljincem nadaljeval raziskovanje programov. Nekdo drug bo preveril, kateri moštvi se pomerjajo in če mu ni v interesu, bo prav tako preskočil tekmo. Spet tretji bo preklical pomemben sestanek, da bi si lahko ogledal tekmo, četrti bo med spremljanjem tekme glasno vzklikal, bodril »svoje« moštvo in ob tla vrgel skledo pokovke, če izid ne bo po njegovih pričakovanjih.

Pri nas smo že po izročilu vsi strokovnjaki za vzgojo, in to en večji kot drugi. Torej sem tudi jaz in lahko v to žlobodro mnogih kuharjev stresem svojo nakladalnico tozadevnih modrosti …

Ena modrost je, da prično mnoge človeške dejavnosti v nekih ozirih nazadovati, ko postanejo stroke ali znanosti. Kmetijstvo in promet npr. odtlej pospešeno uničujeta zemljo, živino, pridelke in nas. Zdravilstvo je pridobilo na ceni in stranskih učinkih. Vladanje je dokončno podrlo ograjo med zasebnim in javnim in nam zlezlo ne le v posteljo, krožnik in školjko, ampak tudi pod kožo …

Preseganje pohote
Pohota je prvorojena lezija ega in zadnja, ki jo uničimo. Z njo se soočamo v bolj izrazitih ali v nežnejših oblikah; nihče tu ni izvzet. Pomembno je, da si to priznamo in se lotimo dela na sebi.

Marsikdaj se pohota, ko jo prepoznamo in na videz »obračunamo« z njo, umakne. Menimo, da smo jo izkoreninili, a se je le potuhnila na globlje ravni. Prebudi se, ko to najmanj pričakujemo. Zadostuje en sam vtis, ena slika in odpre se vrelec, ki ga je zelo težko zajeziti.

Piše: Avrigo

Kaj dobiš ko združiš filozofijo hipijstva: flower power  in neokrnjeno, divjo naravo? Kamenjak! (Aurigo)

September 2018 – Med jutranjim izvajanjem pranajame, prihajajo do mene okusi mest, ki sem jih obiskal, Jeruzalem in njegov vonj po cvetovih (tamariske), naslednji dan, ko iz zraka prihaja svežina podoba Münchna in njegovih vrtov ter zraka napojenega z reko Isar, ko je tudi jutro toplo slike Splita, kamna in morja. Moj učitelj, ki je iz dežele zmajev, je na svojem zadnjem predavanju nekako tako dejal: »Meditacija je kakor potovanje čez različne kraje, nekje se boš imel fajn, dobro, užival boš, v nekaterih krajih pa boš ponekod umiral od strahu, imel boš najrazličnejše težave, občutki bodo bili neprijetni, ampak vse te izkušnje v meditaciji so oprijemanje določenih izkušen – je stanje marigpe, a v meditaciji moraš izkusiti rig-po in v njej bivati.«