Razmišljam o tragedijah, s katerimi so se spopadale ženske v mojem življenju. Kako so vsakič, ko zboli otrok ali odide moški ali umre kdo od staršev ali se sesuje skupnost, ženske tiste, ki vztrajajo, ki sredi svojega lastnega trpljenja naredijo tisto, kar je treba, za svoje ljudi.

Medtem ko tisti okrog njih odpadajo, ženske stiskajo k sebi bolne in negujejo šibke, služijo kruh, prenašajo žalost in jezo in ljubezen in upanje svojih družin. Ne bežijo iz svojih življenj in od svojih ljudi, čeprav imajo slabe karte in prenašajo težo sveta na plečih.

Na temelju ljubezni tega sveta, se na zunaj spreminjamo in medsebojno prilagajamo kot kameleoni.

Potem se vprašamo zakaj se na osnovi tega, vse tako zaplete, da iz tega ni rešitve.

Če se človek ne zaveda resnične ljubezni, se oprijema vseh vrst neumnosti, v teh nerazumnostih in na osnovi tega, pa si človek vse prerad, medsebojno škoduje.

Nekateri vse to delajo celo iz dolgočasja.

Piše: Neža Žigon v novi Vivi www.viva.si

Iz temne v svetlo paleto čustev
Človek je čustveno bitje. Le kot tak lahko vstopa v odnose z drugimi in preživlja svoj vsakdan. Vsa čustva resda niso takšna, da bi nam olajšala življenje – nekatera so negativna in kot posledica slabih življenjskih izkušenj lahko pomembno vplivajo na naše razpoloženje, celo zdravje. Prav je, da se takšnim čustvom in občutkom, ki jih prinašajo, ne izogibamo, marveč se z njimi spopademo in naučimo, kako ravnati v prihodnje. Življenje namreč niso le rožice in smeh – je tudi žalost in jok.

Samo od nas pa je odvisno, ali bomo takšna obdobja prebrodili in jih izkoristili sebi v prid – ali pa nas bodo spravila v še večji obup.

Vzdrževanje resnicoljubnosti
Prišli smo do drugega bistvenega dela naše izgradnje - do zidov, ki stojijo na temeljih in podpirajo streho. Zidovi zgradbe, ki morajo biti tako visoki kot varni, imajo dve zelo pomembni potezi - morajo biti popolnoma ravni in natančno izdelani, material mora biti dobre kakovosti, brez resnih hib.

Kaj je tisto v značaju, kar ustreza tem zidovom? To je vrlina resnicoljubnosti. Da bi vaša gradnja značaja dosegla višino in trdnost, morajo biti njeni zidovi pokončni in trdni, v skladu s popolno resnico. Ni nujna velika količina znanja, ampak mora biti tisto, ki ga imamo, natančno. Ne prizadevajte si pridobiti velike količine znanja ali dosežkov, ampak poskrbite za njihovo kakovost.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih www.misteriji.si

Tajča je bolezni rekla: »Ne!«
Multipla skleroza, v Sloveniji jo ima kakih tri tisoč petsto ljudi, ni razlog, da bi se vdali. Svojo usodo lahko vzamete v lastne roke in premagate to »neozdravljivo« bolezen. Tako kot Tajča Pavček, katere življenje predstavljamo v nadaljevanju.

Multipla skleroza je najpogostejša avtoimunska bolezen osrednjega živčnega sistema. Najpogosteje prizadene ljudi med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Zbolijo lahko tudi otroci. Med bolniki je dvakrat več žensk. V nekaterih državah je najpogostejši netravmatski vzrok invalidnosti med mladimi. Kako se ji je uspešno uprla enainštiridesetletna Tajča Pavček, mama treh otrok, je opisala v knjigi Dobro jutro, zdravje - kako sem pozdravila multiplo sklerozo.

December. V ozračju se mešajo najrazličnejši vonji, ki začenjajo risati čarobnost decembrske pravljice, v kateri si prav vsaka človeška duša, še posebno ranjena, zmedena in osamljena, zaželi zaplesati svoj nepozabni ples. Svoj tango. Vsaj za kratek čas. Tako kot vem jaz, veš tudi ti, pa vendar vsak od naju razmišlja in ga doživlja drugače. December je mesec radosti, veselja, smeha, norčavosti… predvsem pa je mravljišče zbeganih misli, kičastih praznih pogledov in odtujenih ljudi, ki navidezno uprizarjajo medsebojno ljubezen. Zame pa je to začetek leta, ker je to lepa uvertura, ki se začne z mojim rojstnim dnem.

Šele pred nekaj tedni sem prerezala čustveno popkovino s človekom, v katerega sem se pri dvajsetih zaljubila in sanjala kot sanja majhna deklica, da bova ostala skupaj za vedno. Bil je moj prvi in resni fant. A kot se je s časom pokazalo-ne pravi. V življenju so se nanizale vsemogoče priložnosti, izzivi; najine misli, ki naj bi bile skupne, pa so si postale tuje, različne.

Na Dobro jutro net pišejo, o Britancu in Španki, ki sta se pred leti, ko je bila ona kot študentka na izmenjavi v Veliki Britaniji, spoznala in zaročila, je po 16 letih, ki sta jih preživela narazen, znova združilo pismo, ki je kar deset let izgubljeno ležalo za kaminom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Steve Smith in Carmen Ruiz Perez, ki sta danes oba stara 42 let, sta se zaljubila pred 17 leti in se zaročila le eno  leto po tem. A njuno razmerje se je za tem kmalu končalo, saj se je ona preselila v Francijo, kjer je imela svojo trgovino.

Izgradnja značaja
Priprava zemljišča
Najprej morate pripraviti zemljišče, na katerem naj bi rastla vaša izgradnja značaja. Prvič, pretehtajte osebnostni vidik, sestavljen iz telesa z njegovimi značilnostmi in iz zbirke ustaljenih želja in misli, ki so se razvile skozi življenje, predvsem za zadovoljevanje vaših potreb. Kaj je

za vas ta osebnostni jaz, poleg tega, da je to neko mnenje o samemu sebi? To mnenje ste oblikovali na podlagi stikov s svetom, z gledanjem, nekako, v ogledalo življenja, s poslušanjem mnenj drugih okoli sebe, z zaznavanjem načina ravnanja do vas, z odkrivanjem lastnih spretnosti in nezmožnosti, s primerjanjem svoje pojavnosti s pojavnostjo drugih ljudi.

Vzemite zdravje v svoje roke

Verjetno ste že slišali za Teslovo purpurno ploščico… Niste? Potem berite dalje, saj obstajajo ljudje, ki so jo, med drugim, že preizkusili.

Mentalno in fizično zdravje vpliva na vaše počutje, na način, kako razmišljate, čutite in kako se obnašate. Prav tako vpliva na vašo sposobnost obvladovanja stresa, premagovanje izzivov, trajno gradnjo odnosov in na kvaliteto odnosa do življenjskih neuspehov in stisk. Vas tarejo psiho - fizične težave, ki jim kar ni in ni konca? Ste preprosto pod stresom in se ne morete sprostiti? Oh, ja - potem je že skrajni čas, da spoznate Teslovo purpurno ploščico!

Prepiri imajo sposobnost, da zelo pametne ljudi spreobrnejo v majhne razdražljive otroke. Z nekaj triki pa se temu z lahkoto izognete.

Vsi poznamo kakšen par, katerega prepiri izgledajo kot iz mehiške nadaljevanke. Tu pa je nekaj uporabnih trikov, s katerimi se lahko izognemo preveliki drami.

Ne vpijte 
Kričanje je naraven refleks, a na žalost vodi v le še večji prepir. Namesto, da želimo s povišanjem tona nekaj dokazati, se že na začetku dogovorimo, da v primeru neprimerne jakosti takoj zaključimo pogovor in ga nadaljujemo, ko se malce pomirimo. Na ta način bomo lažje resnično slišali argumente, ki bi jih drugače preglasilo kričanje.

Piše: Snežana Zabukovec v Vivi www.viva.si

Bolj ko drvimo skozi dneve in bolj ko smo izpostavljeni stresnim dejavnikom, kot so obremenjujoče službene ali šolske obveznosti, neurejeni družinski odnosi, strah pred izgubo delovnega mesta … manj energije imamo. Takrat začnejo odpovedovati funkcije, ki za naše telo niso življenjskega pomena. V primeru kroničnega stresa prvi odpove imunski sistem, zato nas hitreje napadejo bolezni.

Najpogosteje pa občutimo bolečine in napetost v mišicah, nastopijo prebavne težave (driska, zaprtost, bolečine v želodcu …) ali spremembe téka (neješčnost, siljenje na bruhanje …), nemalokrat slabše spimo. Zato je dobro ukrepati takoj ter ob prvih znakih napetosti "ustaviti konje" in si vzeti čas za sprostitev.

Sodobno družbo je obsedla blaznost, absurd imenovan služba. Želeli bi reči delo, a je to, kar imamo v mislih vse preveč povezano z ustvarjanjem presežka, ki ga delo, kot osnova vsake dejavnosti, ne vključuje v svoji definiciji.

Z trenutkom, ko je delo postalo blago, se ga poskuša proizvajati kar se da poceni, delavci, nosilci te cenenosti, z vztrajanjem v svoji funkciji vstopajo v nepovratno razmerje z kapitalom. Delovna sila z tem izgubi možnost, da se podružbi neodvisno od kapitala, zaveže se delu, kot nosilcu nekoristnosti.

Delo kot dejavnost je naše življenje samo, je jedro našega življenja, to je nepredmetno delo oziroma delo kot ne - vrednost. Delo, kot služba, ki ga danes opravljamo za denar, je izkoriščanje, dejstvo, ki se ga danes zavedamo prav vsi. Delo je prisila maskirana v naravno potrebo, subjekt ga upravlja dotlej, dokler ne spozna kake druge poti za prevajanje svojih potreb v užitke.

Kaj je značaj?
Značaj je žig ali znamenje duše, ki se izraža v življenju.

Vi lahko razdeli te vaše življenje na dva dela - na notranji jaz, ki ohranja svoje lastno ravnovesje, medtem ko čuti, misli in deluje; in na zunanji svet, ki vključuje telo z vsemi njegovimi zahtevami in potrebami. V življenju nekega kamna je vse zunanje, do tiste mere, kot smo to sposobni videti. Mnoge rastline že kažejo nekaj značaja, živali pa še več. Večina ljudi tu pa tam pokaže svoj značaj, vendar pa je le razsvetljeni tisti, pri katerem je notranje življenje vladar telesa in okolja, in ki prilagaja vse okoliščine notranjemu namenu, tako da ga lahko z vso pravico imenujemo osebo značaja - je velik znotraj, je človek, v katerem je sila duše močnejša kot pa sila telesne navade in okolja. Tak značaj bo viden v vseh drobnih življenjskih dogodkih.

Brezplačna delavnica »Odpravimo astmo in alergije« z
dr. MILANOM HOSTO in LORENO LEONARDOS

Letošnji 1. maj je poleg praznika dela posvečen tudi svetovnemu dnevu astme, bolezni, o kateri še premalo govorimo. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se število obolelih iz leta v leto veča. Pri otrocih je astma postala najpogostejša kronična bolezen. Zadnje študije potrjujejo povezavo med onesnaženostjo zraka zaradi PM10 delcev ter razvojem astme pri otrocih, sporočajo z ARSO. Onesnažen zrak, ki je posledica prometa, povzroča astmatične napade; v splošnem velja, da je tveganje za astmo pri otrocih, ki živijo 75 metrov od prometne ceste približno za 50 % večje, kot za otroke, ki živijo več kot 150 metrov od ceste. Onesnaženost zraka je tudi razlog za porast alergijskih bolezni.

Biti svoboden
Če nisi pazljiv, lahko ustvariš napačno podobo o tem, kaj pomeni biti »svoboden« ali kaj pomeni biti posameznik, ki brezpogojno ljubi.

Ko se navežemo na to podobo, jo lahko pokvarimo, če jo vidimo kot zgled, ki ga je treba uresničiti, namesto da bi se sprejemali, kakršni smo v vsakem trenutku.

Recimo, da nas v nekih okoliščinah premaga ljubosumje. S takim čustvenim odzivom se zelo oddaljimo od idealizirane podobe brezpogojne ljubezni. Zamika nas, da bi verjeli v napačno podobo o sebi in si vsilili pogoje, ki jo podpirajo.

Kaj komu podariti in kako komu polepšati dan?

Darila je vsak vesel, še posebej, če to dobimo na dan, ki ni nič posebnega … Na dan, ki ni naš rojstni dan, ki ni božič ali novo leto. Zato obdarujte svoje najbližje in jih presenetite. Mini presenečenja so vedno dobrodošla!

Za mamo
Lepa vaza, v katero bo lahko dala le eno vrtnico ali pa izberite malo večjo, da bo vanjo lahko dala večji šopek.

Kozarci za vino ali martini in steklenica pijače, s katero lahko skupaj nazdravita na življenje.

»Občutek imam, da se mu moram vedno podrejati, da moram vedno popustiti jaz. Vedno se jaz prilagajam njemu, ne vem, kdaj se je nazadnje on meni,« je vrelo iz ust ene mojih klientk.

Razumela sem jo. Še kako dobro. To je bil občutek, ki sem ga v odnosih, ne le partnerskih, temveč tudi na splošno, pogosto imela tudi jaz. In verjamem, da je to občutek, ki ga marsikdo prepozna pri sebi.

Resničen napredek
Življenje nikoli ni bilo in ne more biti pasivno; in rast človeškega bitja bo hitra ali počasna, povsem v skladu s tem, kar se izrazi iz notranjosti. Biti pasiven pomeni biti v določenem trenutku mrtev ali v snu. Celo v tisti religiozni predanosti do Boga, ki so jo izražali najbolj razpoznavni svetniki, je obstajal nenehen aktiven napor - zato da bi obstajala odprtost uma in srca za to predanost, zato da bi se zavedali duhovne sile ali milosti, ki ne more valovati v zaprte ume lenih, ne-razmišljajočih in sebičnih ljudi.

Oseba je značaj in edina stvar, ki jo je mogoče imenovati napredek, je posameznikov razvoj.
Življenje vam ne bo podarilo trajne sreče, dokler ne boste prepoznali in ubogali te resnice, ter spoznali, da je življenje namenjeno razvoju značaja proti usodi, ki po svojem veličastju presega vse sedanje predstave. Duhovna lakota vam ne bo naklonila počitka, ampak vas bo gnala vse do tega cilja človeškega življenja.

Že dolgo nisem prebrala misli, ki bi me tako streznila, kot me je misel Dereka Rydalla. »Če se to, kar imam namen izgovoriti, spremeni v realnost, je to realnost, ki si je želim?« se je spraševal. Priznam, moj odgovor na to vprašanje bi bil pogosto: »Ne.«

Še vedno sem namreč zvesta svoji navadi skrbeti na zalogo. Sicer je tega mnogo manj kot v preteklosti, a še vedno se zalotim, da rešujem probleme, ki še niso nastali, še posebno v obdobjih, ko me življenje vodi po novih, še neuhojenih poteh. Takrat se mi zdi, da moram predvideti vse možne negativne scenarije in poiskati rešitve zanje.

Piše: Regina S. Rant v reviji Karmaplus

Hura! Socializma ni več, živel kapitalizem! Tako smo se veselili pred dvajsetimi leti. Zdaj pa ugotavljamo, da so spet v uporabi socialistični instrumenti: zamrznitev plač, zamrznitev pokojnin, reforme take in drugačne, čakamo še na sistem "par – nepar" in podobne oslarije, da se bomo kot nekdaj ukvarjali samo z golim preživetjem, namesto da bi kreativno razmišljali o svojem delu in na ta način pripomogli k izboljšanju narodne ekonomije. 

V vrtincu privatnih interesov smo vse bolj prepuščeni sami sebi. V prihajajočem valu revščine nam ne bo veliko pomagalo, če bomo iskali krivdo pri drugih. Vprašajmo se raje, do katere mere smo za tako situacijo krivi sami.

ČAROBNA SIMFONIJA V ARBORETUMU VOLČJI POTOK, 27. MAJA 2018

27. maja 2018, od 10. ure dalje, se bo Arboretum Volčji Potok prelevil v čaroben dogodek za generacijo 40+; manjkalo ne bo slovenskih glasbenih poslastic, odlične kulinarike in zanimivih aktivnosti ter delavnic na temo zdravega življenja, prostega časa, vrtnarjenja, kulinarike in še marsičesa!

Poleg lepot samega Arboretuma Volčji Potok, ki bo 27. maja v polnem razcvetu, boste lahko prisluhnili legendarni skupini Pepel in kri, Alenki Gotar, Slavku Ivančiču in ostalim.

Neko pozno majsko popoldne, ko je pihal veter in pripravljal oblake na dež, me je mama nagovorila: »Rabim veje za fižol. Greš z mano v Pod ježo?«

Cela družina se je odpravila na krajši izlet v bližnjo naravo. Medtem ko je mama nabirala veje, sta se oče in sin sprehajala vzdolž dolgega žitnega polja, jaz pa sem se ustavila ob bližnji jasi, polni rož. Za trenutek sem obstala na robu in se vprašala: »Res smemo trgati cvetlice ali so te namenjene izključno jasam in travnikom?«

So z leti orgazmi pogostejši?
Aplikacija Natural Cycles je več kot 2600 žensk izprašala o njihovem spolnem življenju. Raziskovalce je zanimalo, kako zadovoljne in zadovoljene so v spalnici, kako ocenjujejo svojo privlačnost ter kako kvalitetni in pogosti so njihovi orgazmi.

Ženske so bile razdeljene v tri skupine: mlajše od 23 let, med 23 in 36 let in starejše od 36 let. Število navedenih orgazmov je bilo najnižje v prvi skupini, najvišje pa v zadnji skupini. Do podobnih rezultatov je sicer prišlo že več študij.