NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

ponedeljek 24-sep
  • Poletna malha

  • torek 25-sep
  • Festival fotografije Maribor

  • sreda 26-sep
  • Kaj je dober spominek?

  • četrtek 27-sep
  • DEKD 2018: Ure pravljic - Furman in gostilničar

  • petek 28-sep
  • Celostni vikend odklop z dr. Tatjano Trajkovsko
  • Preplesavanje Društva Vrtnica

  • sobota 29-sep
  • DEKD 2018: Delavnica obnove in gradnje suhih zidov

  • nedelja 30-sep
  • Natečaj Ob negotovi uri

  • ponedeljek 01-okt
  • Gledališče Makarenko na obisku pri vas

  • torek 02-okt
  • Modro brati in kramljati

  • sreda 03-okt
  • DEKD 2018: Svobodne duše in kultura

  • četrtek 04-okt
  • Živa odkriva

  • petek 05-okt
  • Mesec kraške kuhinje

  • sobota 06-okt
  • XIX. Art market Ljubljana 2018 / BREG Ljubljana
  • Bruno Gröning - Zdravniško predavanje v Ljubljani in Kranju

  • nedelja 07-okt
  • Festival kraška gmajna: predstavitev Zavoda Krasen

  • sobota 13-okt
  • Ostrog in Črna gora malo drugače

  • petek 19-okt
  • Srečanje z Bracom v Opatiji

  • sobota 20-okt
  • Srečanje z Bracom v Opatiji

  • nedelja 21-okt
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Dokazano: Optimizem nosimo v genih   
    ponedeljek, 25. junij 2018 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Piše: Ksenija Tratnik v Vivi www.viva.si

    Naši možgani so naravnani tako, da vidijo svetlo plat, v svoji novi knjigi Nagnjeni k optimizmu pravi Tali Sharot, nevroznanstvenica z Univerze v Londonu. O sebi radi razmišljamo kot o racionalnih bitjih, vendar izsledki nevrologija in družboslovnih znanosti kažejo, da smo v resnici bolj optimistični kot realistični. Navadno pričakujemo, da se bodo stvari iztekle bolje, kot se v resnici. In to velja kar za 80 odstotkov ljudi. Ljudje zelo podcenjujejo verjetnost, da se bodo ločili, izgubili delovno mesto ali zboleli za rakom.

    Pričakujejo, da bodo njihovi otroci izredno nadarjeni, mislijo si, da so dosegli več kot njihovi vrstniki, in precenjujejo svojo pričakovano življenjsko dobo (tudi za dvajset let in več). Prepričanje, da bo prihodnost veliko boljša kot preteklost in sedanjost, je poimenovano kot pristrani optimizem, zaslediti pa ga je pri vseh rasah, na vseh območjih in v vseh socialno-ekonomskih razredih, ne glede na starost in spol.

    Pričakovali bi, pravi Tali Sharot v svoji knjigi, da bo plima novic o nasilnih konfliktih, brezposelnosti, vremenskih katastrofah ter drugih grožnjah in pomanjkljivostih, ki v zadnjem času usmerjajo naša življenja, spodkopala ta optimizem, ki se nanaša na našo osebno prihodnost. Skupaj lahko postajamo bolj pesimistični – v zvezi z vodstvom države ali s sposobnostjo voditeljev, da bodo izboljšali izobraževanje in omejili kriminal. Toda optimizem, ki zadeva našo osebno prihodnost, prihodnost naše družine in otrok, je še vedno izredno trden. Raziskava iz leta 2007 je pokazala, da 70 odstotkov družin meni, da so na splošno manj uspešne od generacije svojih staršev, toda kar 76 odstotkov vprašanih je bolj optimističnih, ko gre za prihodnosti njihove družine.

    Pretirano pozitivne domneve lahko vodijo v katastrofalne napake, na drugi strani pa nas optimizem varuje in navdihuje: ohranja naše napredovanje – ne le do najbližjih ciljev. Brez optimizma si naši predniki nikoli ne bi upali oddaljiti od svojih plemen – in še zdaj bi bili vsi jamski ljudje. Če naj dosežemo napredek, si moramo predstavljati boljše alternativne resničnosti in verjeti, da jih lahko dosežemo. Takšno zaupanje nam pomaga do motivacije za doseganje ciljev. Čeprav je boljša prihodnost lahko iluzija, v sedanjosti optimizem ponuja jasne koristi. Upanje namreč ohranja spokojnost misli, blaži stres in krepi telesno zdravje. 

    Raziskovalci, ki preučujejo srčne bolnike, so denimo ugotovili, da optimisti v primerjavi z drugimi pogosteje jemljejo vitamine, uživajo hrano z nizko vsebnostjo maščob in se več gibajo, s čimer zmanjšujejo koronarno tveganje. Študija, opravljena na bolnikih z rakom, je pokazala, da pesimistični bolniki, mlajši od šestdeset let, pri enakem zdravju, stanju in starosti, umrejo prej kot drugi bolniki. Optimisti v povprečju delajo več ur in ciljajo na večji zaslužek. Ekonomisti Univerze Duke so dokazali, da optimisti celo več prihranijo.

    Naravni optimizem oblikuje našo prihodnost

    Delo Tali Sharot je nastalo zaradi njenega zanimanja za pozitivno plat človeške narave. Na nagnjenost možganov k optimizmu je naletela po naključju. Po preživetju terorističnega napada 9/11 v New Yorku se je odločila, da razišče spomine žrtev. Raziskava je pokazala, da so se enajst mesecev pozneje posamezniki le slabo spominjali tega dogodka. Znanstveniki, ki preučujejo spomin, so ponudili zanimiv odgovor: nevronski sistem, ki je odgovoren za spominjanje epizod iz preteklosti, ni bil zgrajen zgolj za potrebe spomina, ampak omogoča predvsem to, da si lahko predstavljamo prihodnost. 

    Zasnovan je tako, da v naših glavah prožno gradi prihodnje scenarije. Da bi to testirala, se je Tali Sharot odločila za opazovanje možganske aktivnosti prostovoljcev, medtem ko si zamišljajo prihodnje dogodke iz vsakodnevnega življenja – v primerjavi z rezultati vzorcev, ko so se isti posamezniki spominjali preteklih dogodkov. Zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Ko so si prostovoljci začeli predstavljati prihodnost, so se ti dogodki zdeli lepši in boljši, kot če bi jih skiciral in zloščil hollywoodski scenarist.

    Depresija je nezmožnost oblikovanja prihodnosti

    Optimizem se začne z najnenavadnejšim med človeškimi talenti: z mentalnim potovanjem skozi čas, torej s sposobnostjo, da se v umu premikamo naprej in nazaj skozi čas in prostor. Čeprav je za večino med nami sposobnost predstavljanja drugega časa in prostora samoumevna, je v resnici odločilna za naše preživetje. Ali bi bili zaskrbljeni zaradi globalnega segrevanja, če si ne bi mogli predstavljati sveta čez sto ali več let? Bi poskušali živeti bolj zdravo? Bi imeli otroke?

    Medtem ko ima mentalno časovno potovanje očitne prednosti za preživetje, zavestno predvidevanje prinaša tudi razumevanje, da nas, nekje v prihodnosti, čaka smrt. Ajit Varki, biolog z Univerze v Kaliforniji, trdi, da bi zgolj zavedanje o smrtnosti evolucijo pripeljalo v slepo ulico. Obup bi posegel v naše vsakdanje funkcije, s čimer bi dejavnosti, ki so potrebne za preživetje, zastale. 

    Zavedanje o smrti je najbrž nastopilo hkrati s trajno sposobnostjo slikanja svetle prihodnosti. Sposobnost vizije prihodnosti je delno odvisna od hipokampusa, možganske strukture, ki je ključna za spomin. Bolniki s poškodbo hipokampusa se ne morejo spominjati preteklosti, vendar so tudi nezmožni zgraditi podrobne slike prihodnjih scenarijev. Zdi se, kot da so obstali v času. Zato smo (zdravi) ljudje nenehno v gibanju naprej in nazaj v času.

    Posledica zgradbe naših možganov

    Ugotovitve iz raziskave, ki jo je Tali Sharot pred nekaj leti opravila skupaj z vidno nevroznanstvenico Elizabeth Phelps, kažejo, da je pozitivno predstavljanje prihodnosti rezultat delovanja frontalnega korteksa, ki komunicira s sabkortikalno regijo globoko v možganih. Frontalni korteks, velik prostor za čelom, je pri ljudeh večji kot pri drugih primatih in je ključen za številne zapletene funkcije, kot sta jezik in postavljanje ciljev. Amigdala, drobna struktura globoko v možganih, je osrednjega pomena za predelavo čustev, rostralni sprednji del cingulusne skorje (rACC), ki je del frontalnega korteksa, pa uravnava čustva in motivacijo. rACC deluje kot dirigent prometa, saj poveča pretok pozitivnih čustev in asociacij. Bolj ko je oseba optimistična, večja je aktivnost v teh dveh regijah možganov, ko razmišlja o pozitivnih prihodnjih dogodkih in močnejša je povezava obeh struktur. 

    Te ugotovitve so še posebno zanimive, saj ti regiji – amigdala in rACC – pri depresivnih posameznikih kažeta nenormalno aktivnost. Medtem ko zdravi ljudje pričakujejo, da bo prihodnost nekoliko boljša, kot je nato v resnici, so ljudje s hudo depresijo navadno pesimistično pristranski: pričakujejo, da se bodo stvari iztekle še slabše, kot se izkaže pozneje. Posebno mešanico realnosti in optimizma je zaslediti med uspešnimi podjetniki, politiki, duhovnimi vodji, člani močnih družin … Ljudje z blago depresijo so razmeroma točni pri napovedovanju prihodnjih dogodkov. Svet vidijo tak, kot je. Z drugimi besedami: možno je, da bi bili v odsotnosti nevronskega mehanizma, ki ustvarja nerealni optimizem, vsi ljudje rahlo potrti.

    Pa je tak optimizem sploh dober za nas?

    Tisti, ki pravijo, da so nižja pričakovanja skrivnost sreče, se s tem ne strinjajo. A znanost, pravi Tali Sharot, potrjujejo ravno nasprotno. Optimisti so veliko bolj srečni zaradi treh razlogov. Ne glede na to, ali uspeh v prihodnosti dosežejo, so bolj srečni, saj slabe dogodke intrepretirajo drugače. Kako lahko pričakovanja spreminjajo realnost? Da bi odgovorila na to vprašanje, je kognitivna nevroznanstvenica Sara Bengtsson oblikovala eksperiment, v katerem je manipulirala s pozitivnimi in negativnimi pričakovanji študentov, sočasno pa opazovala njihove možgane in testirala njihovo delovanje pri kognitivnih nalogah. 

    Da bi sprožila pričakovanje uspeha je tik pred opravljanjem preizkusa podžigala študente, češ da so pametni, inteligentni, bistri. Da bi sprožila pričakovanja neuspeha, je drugi skupini študentov govorila, da so neumni in nevedni. Študenti, ki so bili deležni afirmativnih sporočil, so preizkus opravili bolje. Elizabeth Bengtsson je s preverjanjem možganskih slik pokazala, da so se možgani študentov različno odzivali na storjene napake, odvisno od tega, ali jih je prej spodbujala ali pa jim jemala voljo. Ugotovila je, da so možgani, prežeti z besedo »neumen«, pričakovali slab rezultat, in po tistem, ko so zagrešili napako, niso kazali znakov presenečenje ali konflikta. S spreminjanjem naših predstav in dejanj se pričakovanja dejansko izpolnijo, kar naposled vpliva na dogajanje v prihodnosti. 

    To je drugi razlog, zakaj nas ne bo osrečilo, če bomo imeli nižja pričakovanja za svojo prihodnost. Pričakovanja lahko spremenijo naše dojemanje sveta, četudi se realnost ne spremeni. Čeprav so dogodki, ki so nas doleteli, grozljivi in nepričakovani, samodejno iščemo dokaze, ki potrjujejo, da je naša nesreča v resnici blagoslov v preobleki. Ne, nismo predvideli nezaposlenosti, bolezni ali ločitve, toda ko pride do teh dogodkov, iščemo njihovo dobro plat. Te izkušnje nas delajo zrele in lahko pripeljejo do bolj izpolnjujočega delovnega mesta ali stabilnih odnosov v prihodnosti. Takšno tolmačenje nesreče nam omogoči sklep, da so bila naša sončna pričakovanja navsezadnje pravilna – stvari so se dobro izšle. Ali pa svoj neuspeh prevalimo na druge okoliščine, pri čemer še vedno verjamemo v svoje sposobnosti. 

    Če optimist uspeh doseže, to pripisuje svoje genialnosti. Pesimist, pravi Tali Sharot, pa razmišlja ravno nasprotno. Če doseže uspeh, je to zato, ker se mu slučajno nasmehnila sreča, če pa ga ne doseže, je to zato, ker sam ni dovolj sposoben. In še zadnji razlog, zakaj je dobro imeti velika pričakovanja? Ker nas že samo pričakovanje lepega in dobrega v prihodnosti osrečuje in izboljšuje naše počutje – in zmanjšuje tesnobo ter stres. Optimizem ima torej vrsto dobrih posledic tudi za naše zdravje.

    Uganka optimizma

    Medtem ko je v zadnjih nekaj letih v nevroznanosti optimizma, prišlo do pomembnega napredka, pa je večna uganka ostala neodgovorjena. Kako to, da ljudje ohranjajo rožnato pristranost, četudi so na voljo informacije, ki naše optimistične napovedi kažejo kot nestvarne? Ugotovitve so presenetljive: ko se ljudje učijo, njihovi nevroni zvesto kodirajo želene informacije, ki lahko izboljšajo optimizem, vendar so neuspešni pri vključevanju neželenih informacij. Ko slišimo zgodbo o uspehu, se naši možgani seznanijo z možnostjo, da tudi nekega dne utegnemo obogateti. Kadar pa slišimo, da so možnosti za razvezo skoraj polovične, ne razmišljamo, da utegne biti tudi naš zakon obsojen na neuspeh.

    Zakaj možgani oblikujejo pozitiven pogled na življenje?

    Lahko bi domnevali, da je evolucija izbrala optimizem natanko zato, ker pozitivna pričakovanja povečajo verjetnost preživetja. Raziskave, ki so pokazale, da optimisti živijo dlje in da so bolj zdravi ter da je večina ljudi naravnanih optimistično, pa tudi novi podatki, ki kažejo, da je optimizem povezan s posebnimi geni – vse to podpira to hipotezo. Optimizem nas sili k tveganju: k prizadevanju, da bi dobili novo zaposlitev ali vstopili v nov odnos. Deluje tudi kot izpolnitev prerokbe, saj nas prepričuje, da je cilj dosegljiv, zaradi česar obstaja večja verjetnost, da ga bomo dosegli. To je razlog, zakaj je optimizem na številnih področjih, denimo v športu, akademskem in poslovnem svetu, politiki … povezan z uspehom. Optimizem spodbuja k raziskovalnemu vedenju in inovativnosti, kar je razlog, zakaj je toliko podjetnikov optimističnih. 

    Toda optimizem je tudi iracionalen in lahko pripelje do neželenih rezultatov. Eden od takih je bil svetovni gospodarski zlom leta 2008, za katerega je bil eden od razlogov tudi pristrani optimizem. Toda tudi če ste sedaj spoznali resnico, da na svojo prihodnost gledate skozi rožnata očala, to še vedno ne bo spremenilo vašega pogleda na lepšo prihodnost, ki nas osrečuje in lahko pomaga na poti do uspeha. In tudi pred nevarnostmi pristranega optimizma se lahko zaščitimo. 

    Kako? Tali Sharot pravi z znanjem. Da bi lahko dosegli uspehe ali napredek, si moramo najprej drugačno prihodnost predstavljati in nato tudi verjeti vanjo. Nato pa moramo uporabiti znanje, da predvidevamo morebitne nevarnosti.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.viva.si
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Osebna rast in odnosi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Optimizem-Geni-Racionalna-Bitja

    No trackback comments for this entry.
    Dokazano: Optimizem nosimo v genih | 2 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Dokazano: Optimizem nosimo v genih

    Prispeval/a: AnaH dne ponedeljek, 25. junij 2018 @ 12:45 CEST
    Na Zemljo ne prihajamo vedno znova, da bi si slikali svetlo ali temno prihodnost, ampak da bi se popravili.

    Naj razum in srce prispevata k poboljšanju sebe, pa se bo popravil tudi svet okoli nas. Da človek ne bo več žalost vesolja.


    Dokazano: Optimizem nosimo v genih

    Prispeval/a: Nan dne ponedeljek, 25. junij 2018 @ 14:15 CEST

    Karma....v glavnem, učitimo se igranja na uglašenem klavirju :)
    lahko izbirate.

    karma je inertna, če sploh je.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2018 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,75 seconds